Raketoplan Buran: Razlika med redakcijama

Projekt so začeli na aerodinamičnem inštitutu [[CAGI]] leta [[1976]] in velja za najdražjega v sovjetskem vesoljskem programu. Ker so Buran predstavili kasneje kot [[raketoplan Columbia|Columbio]] in zaradi osupljive zunanje podobnosti, so mnogi posumili, da so pri razvoju pomembno vlogo odigrali industrijski vohuni. V resnici je bila podobna samo zunanja aerodinamična oblika, notranjost Burana je bila popolnoma ruska.

Buran je prvič poletel novembra [[1988]] in sicer brez posadke. Dvakrat je obkrožil [[Zemlja|Zemljo]] in pristal s samodejnim pilotom, česar ameriški raketoplani ne zmorejo.

Po prvem poletu so program opustili zaradi pomanjkanja sredstev in politične nestabilnosti v Sovjetski zvezi. Uradno so s programom končali leta [[1993]]. Končana raketoplana 1.01 Buran in 1.02 Ptička sta sedaj skupaj z ostanki projekta last [[Kazahstan]]a. Leta [[2002]] se je hangar, v katerem so shranili Buran, zaradi slabega vzdrževanja podrl, uničil raketoplan in pri tem ubil še osem ljudi.<ref name="Zak">{{cite web |url=http://www.russianspaceweb.com/buran.html |title=Buran reusable orbiter |publisher=Russian Space Web |last=Zak |first=Anatoly |date=25 December 2018 |access-date=28 June 2019 }}</ref>

Poleg petih načrtovanih raketoplanov so naredili tudi osem preskusnih plovil, namenjnihnamenjenih različnim preskusom. Nekateri so danes na ogled.

* Namesto dveh so bili potisniki štirje, delovali so na tekoče gorivo -– [[kerozin]] in [[kisik]].

Buran je skupaj z drugim sovjetskim projektom [[vesoljsko letalo|vesoljskega letala]] [[Spiral]] uporabil [[Sergej Vasiljevič Lukjanenko|Sergej Lukjanenko]] v svojem [[znanstvena fantastika|znanstvenofantastičnem]] romanu iz leta [[1997]] ''Zvezde, hladne igračke'' (''Звезды — холодные игрушки''). Buran so, opremljenega z namišljenim dvigovalnim pogonom, uporabljali pri medzvezni trgovini z nezemeljskimi bitji.