Grad Sevnica: Razlika med redakcijama

Pod odpadajočim ometom zunanje stene vzhodnega stanovanjskega trakta bomo zlahka prepoznali za poznoromanski slog gradnje značilne ogelnike, ki so sled najzgodnejšega, srednjeveškega obdobja tega gradu. Ko vstopamo v grad, nas nemški napis v gotici nad vhodnim portalom, ki pravi, da potrpežljivost premaga vse, spomni na čas , ko je Inocenc Moscon v tem izreku iskal oporo med neskončnim pravdanjem za priznanje lastništva gradu, na katerega podobi je zapustil svoj neizbrisen pečat. Desno od vhodnih vrat je vzidan rimski nagrobnik s podobo zakoncev v medaljonu, katerega jenaj bi dal sem pripeljati iz bližnjega Vranja Johann Händl pl. Rebenburg, na čigar famoznem parku in vrtovih pa je žal pustilo sledi predvsem več desetletno zanemarjanje. Nekaj trt, ki jih je dal zasaditi na južnem pobočju grajskega hriba, se je ohranilo do sedemdesetih let dvajsetega stoletja, vendar so bile tedaj povsem zaraščene z grmovjem in dračjem, dostop do njih pa so oteževale tudi številne kače. Sam sem kot otrok še zobal sladko grozdje, ki so ga obrodile te trte. Danes jih ni več, park pa je zelo opustošen. Trenutno je najznamenitejše drevo v parku lejlandska pacipresa, v njem pa najdemo še dve veliki platani, visoko sekvojo, rdečelistno bukev, beli gaber, jesen, divji kostanj in hrast. Že od davnega leta 1966 je pripravljen zelo ambiciozen načrt za obnovo parka na osnovi katastra iz leta 1825, a realizacija žal napreduje zelo počasi. V letu 2005 je bilo očiščeno južno pobočje grajskega hriba, na terasah, ki jih je dal nekoč urediti pl. Rebenburg, pa je bilo zasajeno sadno drevje.

* Stele, France,"Vloga reformacije v naši umetnostni zgodovini". V ''Drugi Trubarjev zbornik'',ur. Mirko Rupel. Ljubljana, 1952.