'''Sónčev véter''' je stalni [[snovni tok|tok]] nabitih delcev (npr. [[plazma (fizika)|plazme]]), ki prihajajo iz [[atmosfera nebesnega telesa|zgornje atmosfere]] [[zvezda|zvezde]]. Če ti delci izhajajo iz drugih zvezd (torej ne iz [[Sonce|Sonca]]), se ta tok imenuje tudi '''zvezdni veter'''.
Sestavljen je iz [[elektron]]ov in [[proton]]ov visokih energij (okoli 1 [[elektronvolt|keV]]), ki so zmožni uiti gravitaciji zvezde, delno tudi zaradi visoke [[temperatura|temperature]] [[korona|korone]] in velike [[kinetična energija|kinetične energije]], ki jo delci dobijo s procesom, ki trenutno še ni dobro pojasnjen. Sončev veter je povezan z več pojavi, med drugim z [[geomagnetni vihar|geomagnetnimi viharji]], ki lahko motijo preskrbo z elektriko na Zemlji, s [[polarni sij|polarnimi siji]], z vplivom na smer repov [[komet]]ov in z nastankom oddaljenih zvezd.
Zgodnji modeli Sončevega vetra so za pospeševanje snovi uporabljali v glavnem [[toplota|toplotno]] energijo, vendar pa je bilo že v [[1960.|šestdesetih letih]] 20. stoletja jasno, da to ni dovolj za pojasnitev visokih hitrosti delcev. Potreben je dodaten mehanizem pospeševanja, ki pa trenutno še ni znan, vendar je najverjetneje povezan z [[magnetno polje|magnetnimi polji]] v Sončevi atmosferi.
