Meksikajnarji: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Shabicht (pogovor | prispevki)
Shabicht (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 29:
 
[[Slika:Cukrarna.jpg|thumb|250px|[[Cukrarna]], kraj nabora prostovoljcev (ok. 1870)]]
'''Meksikajnarji''' je naziv za [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijske]] prostovoljce v vojski mehiškega cesarja [[Maksimilijan I. Mehiški|Maksimilijana]], brata avstrijskega cesarja [[Franc Jožef|Franca Jožefa]], med katerimi so bili tudi Slovenci. Zaradi upora Mehičanov leta 1864 je cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]] bratu Maksimilijanu pomagal s prostovoljci iz [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijskih dežel]]; po nekaterih podatkih naj bi jih bilo okoli 6.000. Na slovenskem je Ljubljanski mestni svet 3. junija izdal poziv za prostovoljstvo; zbirališče prostovoljcev je bila [[Cukrarna, Ljubljana|Cukrarna]]. Preko [[Trst]]a so prostovoljci iz vseh dežel odpluli v več skupinah proti [[Mehika|Mehiki]]. kjer so se borili skupaj z prostovoljci iz drugih dežel, pripadniki francoske kraljeve vojske in [[Francoska tujska legija|Francoske tujske legije]].
 
Dogovorjeno je bilo, da bodo prostovoljci služili šest let in za to dobivali plačo, tistim, ki bi zatem ostali v Mehiki, pa je bilo obljubljeno 12-28 [[oral]]ov zemlje. Ko je francoski cesar [[Napoleon III.]] zaradi pritiska [[Združene države Amerike|ZDA]] odpoklical svoje čete, je evropska intervencija propadla. Večina Slovencevnajemnikov se je po Maksimilijanovi smrti vrnila v domovino, nekateri pa so ostali v Mehiki.
 
==Meksikajnarji v slovenski književnosti==