19. oktobra 1864 je bil podpisan sporazum med Avstrijskim cesarstvom in Mehiko o zbiranju prostovoljcev za vojaško službo. Ko je bil nabor javno objavljen, sta bila cesar Maksimilijan in njegova žena Šarlota že v Mehiki. Da se je nabor prostovolcev lahko začel takoj, je cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]] že 1. aprila 1864 odobril oblikovanje korpusa v skupnem številu okoli 6500 vojakov. kot ga je predvidevala vsebina sporazuma. OblikovanjKo je bil nabor javno objavljen, sta bila cesar Maksimilijan in njegova žena Šarlota že v Mehiki. Oblikovani naj bi bili trije nedvisni lovski bataljoni s šestimi četami, polk [[huzarji|huzarjev]] s petimi eskadroni, polk [[ulanci|ulancev]] s petimi eskadroni. Artilerijske enote so bile opremljene s tremi baterijami 3-funtnih gorskih topov, korpus sta sestavljali tudi dve pionirski četi. Zaradi slabih prometnih razmer na območju delovanja je bil zagotovljen celoten komplet tehnične opreme za samostojno proizvodnjo streliva. Približno 60-članski vojaški orkester kaže na optimizem, s katerim so se lotili vojaškega posredovanja.
Poleg bojnih enot so [[Korpus (vojaštvo)|korpus]] sestavljali tudi člani garnizijskih zaščitnih in skladiščnih enot, oddelka tovornih živali in korpusne žandarmerije.
