Optant: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m disambig., drugi drobni popravki AWB |
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.2 |
||
Vrstica 10:
* Po zaključku [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je z [[versajska mirovna pogodba|versajsko pogodbo]] (1921) več nemškega ozemlja prešlo pod [[Poljska|Poljsko]], zato je bila Nemcem dana možnost optiranja. Opcija je bila med sprejemom poljskega državljanstva in odselitvijo. Preselilo se je v Nemčijo okoli 200.000 optantov. Da velikokrat ni šlo za opcijo, temveč za prisiljeno odselitev, priča odlok mestne občine [[München]] proti poljskim rezidentom.<ref>[https://chroniknet.de/extra/was-war-am/?ereignisdatum=4.8.1925 Eintrag in Chroniknet], pridobljeno 22.oktobra 2021</ref>
* Po prvi svetovni vojni je bilo [[Južna Tirolska|Zgornje Poadižje]] (oziroma Südtirol-Južna Tirolska) dodeljeno [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] in prebivalstvu je bila ponujena možnost optiranja. Opcija je izrecno predvidevala integracijo z italijanskim prebivalstvom (brez priznanja [[Narodna manjšina|manjšinjskega]] statusa) ali odselitev v [[Avstrija|Avstrijo]]. Optanti so v veliki večini ostali, vendar se niso [[asimilacija|asimilirali]], temveč so ohranili svojo [[kultura|kulturo]] in [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]].<ref>Cova, P.: ''Un grande imbroglio. Il dramma dell’Opzione nelle isole linguistiche del Trentino'', Palù del Fersina, Istituto Culturale Mocheno, 2014.</ref> Po vključitvi Avstrije v [[Tretji Rajh]] (1938) in po sporazumu z Nemčijo je Italija ponudila novo opcijo, ki je bila namenjena vsem manjšinam tega področja, to je Nemcem, [[Ladini|Ladinom]], [[Moheni|Mohenom]] in [[Cimbri|Cimbrom]] <ref>Moheni in Cimbri, čeprav so imeli lastno različico nemščine in specifično kulturo, se poslej prištevajo kar nemški manjšini.</ref>, vedno pod istimi pogoji, se pravi odhod ali asimilacija. V naslednjih letih se je izselilo približno 75 tisoč oseb, od katerih se je po vojni povrnilo v Italijo kakih 20 tisoč.<ref>Alfons Gruber, ''Storia del Tirolo'', Athesia 2010</ref>
* Posebna vrsta optantov so [[Italijani]], ki so po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] odšli iz [[Jugoslavija|Jugoslavije]]. Ker novoustanovljena Jugoslavija še ni imela [[zakon]]ov v zvezi z jezikovnimi manjšinami, so se oblasti večkrat odločile za splošno asimilacijo, medtem ko so se pripadniki manjšin množično izseljevali, bodisi iz strahu pred jugoslovansko politiko, bodisi vsled ugodnih pogojev, ki jih je nudila [[Italija]]. Tem ljudem ni bila dana možnost uradnega optiranja in se sama dejanska odselitev šteje za zgovoren odgovor na morebitno opcijo. Zato jih jugoslovanske, nato [[Slovenija|slovenske]] in [[Hrvaška|hrvaške]], oblasti imajo za optante, medtem ko so bili v resnici ideološki begunci in ekonomski migranti. Italijani jih ne priznavajo ne kot optante ne kot begunce, temveč jih imenujejo ''ezuli'', to je izgnanci, ki jih je diktatura prisilila na odhod. Vključujejo jih v »istrski eksodus«, ki je vrsta množičnih izselitev Italijanov iz [[Trst]]a (1866 - 1918) in pozneje iz [[Istra|Istre]] in [[Dalmacija|Dalmacije]] (1943 – 1954). Razni viri prinašajo različne podatke o številu prizadetih: za Italijane je bilo tržaško-[[Furlanija|furlanskih]] izgnancev od 35.000 do 100.000 <ref>Purini, P.: ''Metamorfosi etniche. I cambiamenti di popolazione a Trieste, Gorizia, Fiume e in Istria 1914-1975'', Udine 2010</ref> in istrskih beguncev med 250.000 in 270.000 <ref>Pupo, R.: ''Il lungo esodo. Istria: le persecuzioni, le foibe, l'esilio'', Milano 2005, ISBN 88-17-00562-2</ref>; za [[Hrvati|Hrvate]] je samo Istranov bilo 191.421 <ref>Žerjavić, V.: ''Jugoslavia - manipolazioni con il numero di vittime della seconda guerra mondiale'', Centro d'informazione croato 1993, ISBN 978-0-91981-732-6.</ref>; poročilo slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije <ref>{{Navedi splet |url=http://www.kozina.com/premik/index_porocilo.htm |title=arhivska kopija |accessdate=2021-10-24 |archive-date=2008-04-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080418003146/http://www.kozina.com/premik/index_porocilo.htm |url-status=dead }}</ref> govori o 27.000 italijanskih in 3.000 slovenskih migrantov s slovenskega ozemlja in o 200 do 300 tisoč s hrvaške Istre in Dalmacije. Kljub tem visokim številom, primer izseljencev iz Jugoslavije ni bil nikoli mednarodno obravnavan.
Ne spadajo med optante nemško govoreči [[Kočevarji]], ki so se po sporazumu junija 1939 med [[Hitler]]jem in [[Mussolini]]jem izselili v nemški rajh. Ti ljudje namreč niso bili prebivalci pokrajine, ki je prešla pod drugo državo, temveč so bili pred stoletji naseljeni po [[Kočevje|Kočevskem]] brez lastnega privolenja, kot kolonisti, naseljenci, in se niso asimilirali. Razen tega niso nikoli imeli prilike, da bi uradno, to je z referendumom ali peticijo, izbirali (optirali): iz Nemčije so bili poslani v Slovenijo (takrat pod nemško okupacijo) brez svojega pristanka, po stoletjih so se preselili iz Slovenije v Nemčijo posamično, privatno, kot migranti – oboje brez kakega dogovora med državama. Potomci Kočevarjev niso bili optanti, ker niso optirali, temveč so se enostavno preselili in niso nikoli bili predmet mednarodnega prava ali meddržavnih dogovorov.
| |||