Redakcija: 17:30, 13. oktober 2022 uredi 193.2.11.205 (pogovor) Brez povzetka urejanja Oznaka: vizualno urejanje ← Starejše urejanje		Redakcija: 03:19, 14. oktober 2022 uredi razveljavi Amanesciri2021 (pogovor \| prispevki) 12.809 urejanj Brez povzetka urejanja Oznaka: vizualno urejanje Novejše urejanje →
Vrstica 81: }} '''Varaždin''' ([[nemščina\|nemško]]: ''Warasdin'', [[madžarščina\|madžarsko]]: ''Varasd'', [[latinščina\|latinsko]]: ''Varasdinum'') je mesto na severu [[Hrvaška\|Hrvaške]], 81 km severno od [[Zagreb]]a. Leži ob reki [[Drava\|Dravi]], mimo njega je speljana [[A4 (Hrvaška)\|avtocesta A4]] in je središče [[Varaždinska županija\|Varaždinske županije]]. Po popisu iz leta 2011 je imela mestna občina Varaždin ok. 47.000 prebivalcev, 2021 pa le 44.000, samo mesto pa jih ima 36.000 (prej največ okoli 43.000). Varaždin se prvič omenja 1181, svobodno kraljevo mesto je postal 1209, od konca 14. stoletja je bil v posesti Celjskih grofov, ki so bili ~~tusi~~tudi ~~lastbiki~~lastniki mesta in večjega dela hrvaškega Zagorja. Varaždin se je razvil okoli srednjeveške trdnjave (v 16. stoletju so obnovili varaždinski [[Stari Grad\|Stari grad]] v renesančnem slogu), ki stoji v središču mesta. ~~Mesto~~Leži ~~je znano po baročni arhitekturi; leži~~pa na meji med širimi zgodovinskimi pokrajinami: Štajersko, Medžimurjem, Zagorjem in Podravino. Varaždin ima tekstilno, prehrambeno in računalniško industrijo. Varaždin se ponaša s svojo kulturno in politično tradicijo, saj je 1767 postal sedež upravnih in pravosodnih ustanov ([[Hrvaški kraljevi zbor]], sodišče [[Banski stol]]), ki so se po požaru 1776 spet preselile nazaj v Zagreb. Med omenjenima letoma je bil Varaždin torej glavno mesto Hrvaške, v tem obdobju pa so bile zgrajene številne palače in javne zgradbe, ki so se ohranile do danes in so dale mestni arhitekturi baročni značaj, po katerem slovi. [[Jezuitski kolegij v Varaždinu\|Jezuitski kolegij]] je bil v Varaždinu ustanovljen že [[1632]]?/36 in so ga obiskovali tudi Slovenci, poskus njegove preselitve na Ptuj v 17. stoletju pa ni bi uspešen. Takrat so v Varaždin prišli kapucini. V Varaždinu je zdaj tudi sedež rimskokatoliške škofije, ki se je leta 1997 izločila iz Zagrebške nadškofije, pa tudi [[Geotehniška fakulteta v Varaždinu\|Geotehniške fakultete]] (''Geotehnički fakultet u Varaždinu'') in [[Fakulteta organizacije in informatike v Varaždinu\|Fakultete organizacije in informatike]], ki sta članici [[Univerza v Zagrebu\|Univerze v Zagrebu]], od nedavnega pa je tudi eden od sedežev hrvaške Univerze Sjever (Koprivnica-Varaždin). Na Dravi je zaradi zajezitve HE Čakovec vzhodno od mesta nastalo umetno [[Varaždinsko jezero]]. ▼ Ponaša se s svojo in kulturnopolitično tradicijo, saj je v 18. stoletju postal celo hrvaška prestolnica (sedež upravnih in pravosodnih ustanov: Hrvaški kraljevi zbor in Banski stol, ki so se po požaru 1776 spet preselile v Zagreb). ▲[[Jezuitski kolegij v Varaždinu\|Jezuitski kolegij]] je bil v Varaždinu ustanovljen [[1632]]/36 in so ga obiskovali tudi Slovenci, poskus njegove preselitve na Ptuj v 17. stoletju pa ni bi uspešen. Takrat so v Varaždin prišli kapucini. V Varaždinu je zdaj tudi sedež rimskokatoliške škofije, ki se je leta 1997 izločila iz Zagrebške nadškofije, pa tudi [[Geotehniška fakulteta v Varaždinu\|Geotehniške fakultete]] (''Geotehnički fakultet u Varaždinu'') in [[Fakulteta organizacije in informatike v Varaždinu\|Fakultete organizacije in informatike]], ki sta članici [[Univerza v Zagrebu\|Univerze v Zagrebu]], od nedavnega pa je tudi eden od sedežev hrvaške Univerze Sjever (Koprivnica-Varaždin). Na Dravi je zaradi zajezitve HE Čakovec vzhodno od mesta nastalo umetno [[Varaždinsko jezero]]. == Pobratena mesta ==

Varaždin: Razlika med redakcijama