'''Varaždin''' ([[nemščina|nemško]]: ''Warasdin'', [[madžarščina|madžarsko]]: ''Varasd'', [[latinščina|latinsko]]: ''Varasdinum'') je mesto na severu [[Hrvaška|Hrvaške]], 81 km severno od [[Zagreb]]a. Leži ob reki [[Drava|Dravi]], inmimo njega je obspeljana [[A4 (Hrvaška)|avtocestiavtocesta A4]] in je središče [[Varaždinska županija|Varaždinske županije]]. Po popisu iz leta 2011 je imela mestna občina Varaždin okoliok. 47.000 prebivalcev, 2021 pa le 44.000, samo mesto pa manjjih kotima 3936.000 (prej največ okoli 43.000). MestoVaraždin jese znanoprvič poomenja baročni1181, arhitekturisvobodno kraljevo mesto je postal 1209, terod tekstilnikonca 14. stoletja je bil v posesti Celjskih grofov, prehrambeniki so bili tusi lastbiki mesta in računalniškivečjega industrijidela hrvaškega Zagorja. VVaraždin se je razvil okoli srednjeveške trdnjave, ki stoji v središču mesta stoji(v 16. stoletju so obnovili varaždinski [[Stari Grad|Stari grad]],okoliv kateregarenesančnem slogu) in je nastalznan po baročni arhitekturi. Leži na meji med širimi zgodovinskimi pokrajinami: Štajersko, Medžimurjem, Zagorjem in Podravino. Varaždin ima tekstilno, prehrambeno in računalniško industrijo. Ponaša se s svojo kulturnopolitično tradicijo, saj je bil nekaj časa celo glavno mesto Hrvaške. [[Jezuitski kolegij v Varaždinu|Jezuitski kolegij]] je bil v Varaždinu ustanovljen leta [[1632]]/36. V Varaždinu je zdaj tudi sedež rimskokatoliške škofije, ki se je leta 1997 izločila iz Zagrebške nadškofije, pa tudi [[Geotehniška fakulteta v Varaždinu|Geotehniške fakultete]] (''Geotehnički fakultet u Varaždinu'') in [[Fakulteta organizacije in informatike v Varaždinu|Fakultete organizacije in informatike]], ki sta članici [[Univerza v Zagrebu|Univerze v Zagrebu]]. od nedavnega pa je tudi eden od sedežev hrvaške Univerze Sjever (Koprivnica-Varaždin). Na Dravi je zaradi zajezitve HE Čakovec vzhodno od mesta nastalo umetno [[Varaždinsko jezero]].
