Arabski polotok: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
pravopis |
dodano iz en wiki Oznaka: povezave do razločitev |
||
Vrstica 53:
=== Politične meje ===
[[File:Arabian Peninsula Map.svg|thumb|219px| Sestavne države Arabije]]
Polotok sestavljajo države (v smeri urinega kazalca od severa proti jugu) [[Kuvajt]], [[Katar]] in [[Združeni arabski emirati]] (ZAE) na vzhodu, [[Oman]] na jugovzhodu, [[Jemen]] na jugu in [[Saudova Arabija]
Šest držav Bahrajn, Kuvajt, Oman, Katar, Saudova Arabija in ZAE tvori Svet za sodelovanje v Zalivu (GCC).<ref>A.S. Alsharhan, Z. A. Rizk, A. E. M. Nairn [et al.], 2001, Waterology of an Arid Region, Elsevier.</ref>
Vrstica 196:
V moderni dobi se je izraz ''bilad al-Jaman'' posebej nanašal na jugozahodne dele polotoka. Arabski geografi so celoten polotok začeli imenovati ''jazirat al-Arab'' ali arabski polotok.
==== Pozna osmanska vladavina in Hedžaška železnica ====
[[File:Arabian peninsula, 1909 (cropped).jpg|thumb|upright=1.2|Arabski polotok v 1900-ih.]]
{{glavni|Hedžaška železnica}}
Železnico so začeli graditi leta 1900 na ukaz osmanskega sultana Abdula Hamida II., zgradili so jo večinoma Turki z nemškim nasvetom in podporo. Po vsem islamskem svetu je bila odprta javna donacija za financiranje gradnje. Železnica naj bi bila vakuf, neodtujljiva verska dotacija ali dobrodelna ustanova. <ref>King Hussein and the Kingdom of Hejaz, Randall Baker, Oleander Press 1979, {{ISBN|0-900891-48-3}}, page 18</ref>
==== Arabski upor in ustanovitev Saudove Arabije ====
Glavni dogodki zgodnjega 20. stoletja so bili [[arabski upor]] med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] ter kasnejši propad in razdelitev Osmanskega cesarstva. Arabski upor (1916–1918) je sprožil šerif Husein ibn Ali z namenom zagotoviti neodvisnost od vladajočega Osmanskega cesarstva in ustvariti enotno arabsko državo, ki bi segala od [[Alep]]a v [[Sirija|Siriji]] do [[Aden|Adna]] v [[Jemen|Jemnu]]. Med prvo svetovno vojno je šarif Husein junija 1916 sklenil zavezništvo z Združenim kraljestvom in Francijo proti Osmanom.
Tem dogodkom je sledila ustanovitev Saudove Arabije pod kraljem Abdulazizom Ibn Saudom. Leta 1902 je [[Ibn Saud]] zavzel [[Riad]]. Z nadaljevanjem osvajanj je podredil Al-Haso, Džabal Šamar, Hedžaz in med letoma 1913 in 1926 ustanovil moderno državo Saudovo Arabijo. Savdijci so prevzeli emirat Asir, njihova širitev pa se je končala šele leta 1934 po vojni z Jemnom. Dve saudski državi sta bili ustanovljeni in sta nadzorovali večji del Arabije, preden se je Ibn Saud sploh rodil. Ibn Saud pa je ustanovil tretjo saudsko državo.
==== Zaloge nafte ====
Drugi pomemben razvoj je bilo odkritje ogromnih zalog nafte v 1930-ih. Proizvodnja in črpanje je vsem državam regije z izjemo Jemna prinesla veliko bogastvo.
==== Državljanska vojna v Severnem Jemnu ====
Državljanska vojna Severnega Jemna je potekala v Severnem Jemnu med rojalisti Mutavakilitskega kraljestva Jemen in frakcijami Arabske republike Jemen od leta 1962 do 1970. Vojna se je začela z državnim udarom, ki ga je izvedel republikanski voditelj Abdullah as-Sallal , ki je s prestola vrgel novopečenega Mohameda al Badra in Jemen razglasila za republiko pod njegovim predsedovanjem. Imam je pobegnil na mejo s Saudovo Arabijo in zbral podporo ljudi.
Kraljevo stran je podpirala Saudova Arabija, republikance pa sta podpirala Egipt in Sovjetska zveza. Vpletene so bile tudi tuje neregularne in konvencionalne sile. Egiptovski predsednik [[Gamal Abdel Naser]] je republikance podprl s kar 70.000 vojaki. Kljub številnim vojaškim potezam in mirovnim konferencam je vojna zašla v pat položaj. Egiptovska zavezanost vojni naj bi škodovala njegovemu nastopu v [[Šestdnevna vojna|šestdnevni vojni]] junija 1967, po kateri je Naser vedno težje ohranil sodelovanje svoje vojske in je začel svoje sile umikati iz Jemna.
Do leta 1970 je savdski kralj Fejsal priznal republiko in podpisano je bilo premirje. Egiptovski vojaški zgodovinarji vojno v Jemnu imenujejo njihov Vietnam.<ref name=enein>{{Cite news |issue=Jan–Feb, 2004 |last=Aboul-Enein |first=Youssef |title=The Egyptian-Yemen War: Egyptian perspectives on Guerrilla warfare |work=Infantry Magazine |access-date=October 3, 2008 |date=2004-01-01 |url=http://findarticles.com/p/articles/mi_m0IAV/is_1_93/ai_n6123802 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070203161830/http://findarticles.com/p/articles/mi_m0IAV/is_1_93/ai_n6123802 |url-status=dead |archive-date=2007-02-03}}</ref>
==== Zalivska vojna ====
{{glavni|Zalivska vojna}}
Leta 1990 je Irak napadel Kuvajt. Invazija iraških sil na Kuvajt je privedla do [[zalivska vojna|zalivske vojne]] 1990–91. Egipt, Katar, Sirija in Saudova Arabija so se pridružili večnacionalni koaliciji, ki je nasprotovala Iraku. Podpora Jordanije in Palestine Iraku je povzročila napete odnose med številnimi arabskimi državami. Po vojni je tako imenovana »Damaščanska deklaracija« formalizirala zavezništvo za prihodnje skupne arabske obrambne akcije med Egiptom, Sirijo in državami članicami GCC.
==== Jemenska državljanska vojna 2014 ====
[[Arabska pomlad]] je dosegla Jemen januarja 2011.<ref>BBC World News, Arab Uprising:Country by Country -Yemen</ref> Prebivalci Jemna so šli na ulice in demonstrirali proti tridesetletni vladavini predsednika Alija Abdulaha Saleha.<ref>Cornell University Library. Arab Spring:A Research & Study Guide:Yemen guides. library.cornell.edu. Last Updated: May 9, 2019</ref> Demonstracije so povzročile razpoke v vladajočem Splošnem ljudskem kongresu (GPC) in Salehovem klanu Sanhani. Saleh je uporabil taktiko popuščanja in nasilja, da bi rešil svoj predsedniški položaj. Po številnih poskusih je Saleh sprejel posredovanje Sveta za sodelovanje v Zalivu. Na koncu je oblast predal podpredsedniku Hadiju, ki je 25. februarja 2012 prisegel kot predsednik Jemna. Hadi je sprožil nacionalni dialog za obravnavo novih ustavnih, političnih in družbenih vprašanj. Gibanje Hutijev, nezadovoljno z rezultati nacionalnega dialoga, je začelo ofenzivo in 21. septembra 2014 vdrlo v jemensko prestolnico [[Sana]].<ref>{{cite web|url=https://foreignpolicy.com/2015/01/23/how-the-houthis-did-it-yemen-hadi-arab-spring/|first=Laura|last=Kasinof|title=How the Houthis Did It|date=2015|website=Foreign Policy|access-date=15 February 2015|archive-date=30 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220330021054/https://foreignpolicy.com/2015/01/23/how-the-houthis-did-it-yemen-hadi-arab-spring/|url-status=live}}</ref> Kot odgovor je Saudova Arabija marca 2015 začela vojaško intervencijo v Jemnu. Državljanska vojna in kasnejša vojaška intervencija ter blokada sta povzročili lakoto v Jemnu.<ref>{{cite web|url=https://www.nytimes.com/interactive/2017/08/31/opinion/columnists/yemen-famine-cholera.html|title=The Photos the U.S. and Saudi Arabia Don't Want You to See|first=Nicholas|last=Kristof|date=31 August 2017|newspaper=The New York Times|access-date=17 May 2020|archive-date=31 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170831091519/https://www.nytimes.com/interactive/2017/08/31/opinion/columnists/yemen-famine-cholera.html|url-status=live}}</ref>
== Gospodarstvo ==
Pridobivanje in rafiniranje nafte in plina sta glavni industrijski dejavnosti na Arabskem polotoku. Regija ima tudi aktiven gradbeni sektor, saj številna mesta odražajo bogastvo, ki ga ustvarja naftna industrija. V storitvenem sektorju prevladujejo finančne in tehnične institucije, ki tako kot gradbeni sektor služijo predvsem naftni industriji. Tradicionalne obrti, kot je tkanje preprog, najdemo na podeželskih območjih Arabije.
== Galerija ==
<gallery>
File:Sanaa.JPG|Staro mesto Sana, Jemen. Polotoški Arabci sledijo svojemu rodu do Kahtana, ki naj bi imel sedež v Jemnu.
File:Map of Ancient Arabia - 1720.tif|Zemljevid polotoka, ki ga je leta 1720 izdelal nemški založnik Christoph Weigel
File:Western Europe to the Arabian Peninsula.ogv|Ta videoposnetek je posnela posadka ekspedicije 29 na krovu ISS na prehodu iz Zahodne Evrope na polotok
File:عين زبيدة.png|Ain Zubajdah je bil zgrajen za napajanje romarjev v Meki po ukazu Zubaide bint Dža'farja
File:Omar Mosque.jpg|Omarjeva mošeja v Dumat al-Džandalu v Saudovi Arabiji.
File:Madain Saleh (6730128379).jpg|Fasada grobnice s svojimi detajli in arhitekturnimi elementi.
File:Qasr al Farid.JPG|Kasr al Farid, grobnica v arheološkem najdišču Mada'in Saleh, Al-`Ula, Saudova Arabija
File:Diriyahpic.jpg|Dirija glavno mesto prve savdske države
File:Jemen1988-022 hg.jpg|Jez Marib
File:Dhamar Ali Yahbur II.jpg|Himjaritski kralj Dhamar'ali Jahbur II.
File:AradFort.jpg|Trdnjava Arad v Bahrajnu
File:Nizwa (5).jpg|[[Trdnjava Nizva]] v Omanu
File:Dubai Jumeirah Creek Museum Jumeirah 9-12th century model 1301200712751.jpg|Ruševine mesta Omajad v zgodovinskem okrožju Džumeira v Dubaju.
File:Coper head of bull Dilmun1.jpg|Bikova glava, narejena iz bakra v zgodnjem obdobju Dilmuna (pribl. 2000 pr. n. št.), Bahrajn.
File:Al-Magar - Saluki Artifact (المقر - سلوقي - قطعة أثرية).jpg|Glava in telo salukija sta izdelana iz kamna iz civilizacije Al-Magar v neolitskem obdobju (približno 8000 pr. n. št.).
File:مدين.jpg|Midian
</gallery>
== Sklici ==
| |||