Arabski polotok: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
dodano iz en wiki |
dodano iz en wiki |
||
Vrstica 135:
File:شعيب جو بجبال أجـــا - panoramio.jpg| Pogorje Adža v gorovju Šamar v regiji Ha'il, severna Saudova Arabija
File:Tuwaik escarpment-15h23m15s-s.jpg| Pobočje Tuvaik ali gorsko območje Tuvajr v Nadždu, jugozahodno od savdske prestolnice Riad
</gallery>
=== Kopno in morje ===
{{multiple image |align=right |direction=vertical
|image1=Al hafa corniche.jpg |caption1= Kokosove palme obrobljajo ulico Al-Hafe v Omanu
|image2=Coral Reef in the Red Sea.JPG |caption2= Koralni grebeni Rdečega morja
}}
Večina Arabskega polotoka je neprimerna za kmetijstvo, zato so projekti [[Namakanje|namakanja]] in [[Melioracija|melioracije]] nujni. Ozka obalna nižina in izolirane oaze, ki obsegajo manj kot 1 % kopnega, se uporabljajo za gojenje [[žito|žit]], [[Kavovec|kave]] in tropskega sadja. Reja koz, ovc in kamel je razširjena drugod po preostalem polotoku. Nekatera območja imajo poletno vlažno tropsko [[monsunsko podnebje]], zlasti območji Dofar in Al Mahra v Omanu in Jemnu. Ta območja omogočajo velike nasade kokosovih palm. Velik del Jemna ima gorsko podnebje pod vplivom tropskega [[monsun]]skega dežja. Ravnine imajo običajno bodisi tropsko ali subtropsko suho puščavsko podnebje ali suho stepsko podnebje. Morje, ki obdaja Arabski polotok, je na splošno tropsko morje z zelo bogatim tropskim morskim življenjem in nekaterimi največjimi, neuničenimi in najbolj nedotaknjenimi [[koralni greben|koralnimi grebeni]] na svetu. Poleg tega imajo organizmi, ki živijo v [[sožitje|simbiozi]] s koralami Rdečega morja, [[praživali]] in zooksantele, edinstveno prilagoditev na vroče vreme na nenaden dvig (in padec) temperature morske vode. Zato na te koralne grebene ne vpliva beljenje koral, ki ga povzroča dvig temperature, kot drugod v indopacifičnem koralnem morju. Na grebene prav tako ne vpliva množični turizem in potapljanje ali drugo obsežno človeško vmešavanje. Vendar pa je bilo nekaj grebenov uničenih v Perzijskem zalivu, večinoma zaradi [[onesnaženje|onesnaženosti]] vode s [[fosfat]]i in posledično povečane rasti alg ter onesnaženja z nafto z ladij in puščanja cevovoda.
Rodovitna tla Jemna so spodbudila poselitev skoraj vsega ozemlja od morske gladine do gora na 3000 m. V višjih legah so bile izdelane terase, ki omogočajo gojenje žit, sadja, kavovca, [[ingver]]ja in [[kat]]a. Arabski polotok je zaradi svoje geografske lege znan po bogastvu nafte, torej proizvodnji nafte.<ref>{{cite web |last1=Sorkhabi |first1=Rasoul |title=The Emergence of the Arabian Oil Industry |url=https://www.geoexpro.com/articles/2008/06/the-emergence-of-the-arabian-oil-industry |website=Geoexpro |date=June 2008 |access-date=16 April 2021 |archive-date=1 June 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210601235624/https://www.geoexpro.com/articles/2008/06/the-emergence-of-the-arabian-oil-industry |url-status=live }}</ref>
== Etimologija ==
V helenističnem obdobju je bilo območje znano kot ''Arabia'' ali ''Aravia'' (grško ''Αραβία''). Rimljani so poimenovali tri regije s predpono »Arabia«, ki so obsegale večje območje od današnjega izraza »Arabski polotok«:
* ''[[Arabija (rimska provinca)|Arabia Petraea]]'' (''Kamnita Arabija''[37]): za območje, ki je danes južna moderna Sirija, Jordanija, Sinajski polotok in severozahodna Saudova Arabija. Bila je edina, ki je postala provinca s Petro kot glavnim mestom.
* ''[[Arabia Deserta]]'' (''Puščavska Arabija'') tudi ''Arabia Magna'' (''Velika Arabija''): je označevala notranjost puščave Arabskega polotoka. Kot ime za regijo je ostalo priljubljeno v 19. in 20. stoletju in je bilo uporabljeno v knjigi Charlesa M. Doughtyja ''Travels in Arabia Desert'' (1888).
* ''[[Arabia Felix]]'' (''Srečna Arabija''): geografi so jo uporabili za opis današnjega Jemna, ki ima več padavin, je veliko bolj zelen od preostalega polotoka in že dolgo uživa veliko bolj produktivna polja.
Arabski prebivalci so uporabljali delitev Arabije na sever in jug: Al Šam-Al Jaman ali Arabia Desert-Arabia Felix. Arabia Felix se je prvotno uporabljala za celoten polotok, včasih pa le za južno regijo. Ker je bila uporaba omejena na jug, so celoten polotok preprosto imenovali Arabija. Arabska puščava je bila celotna puščavska regija, ki se je raztezala severno od Arabije Felix do [[Palmira|Palmire]] in [[Evfrat]]a, vključno z vsem območjem med Peluzijem na [[Nil]]u in [[Babilon]]om. To območje se je imenovalo tudi Arabija in se ni močno razlikovalo od polotoka.<ref>See [https://books.google.com/books?id=3yENB_dXAtwC&pg=PA163 ''Pilgrimage and Holy Space in Late Antique Egypt''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170801050109/https://books.google.com/books?id=3yENB_dXAtwC&pg=PA163 |date=1 August 2017 }}, David Frankfurter, BRILL, 1998, {{ISBN|90-04-11127-1}}, page 163</ref>
Arabci in Osmansko cesarstvo so imeli zahodno območje Arabskega polotoka, kjer so živeli Arabci, za »deželo Arabcev« – ''Bilad al-Arab'' (Arabija), njene glavne delitve pa so bile bilad al-Šham (Levant), bilad al-Jaman (Jemen) in bilad al-Irak (Irak).<ref name = california>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=4vOJ15vTZV4C&pg=PA60 |title=A House of Many Mansions: The History of Lebanon Reconsidered |first=Kamal Suleiman |last=Salibi |publisher=University of California Press |date=1988 |isbn=978-0-520-07196-4 |pages=60–61 |access-date=19 October 2015 |archive-date=13 June 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200613100816/https://books.google.com/books?id=4vOJ15vTZV4C&pg=PA60 |url-status=live }}</ref> Osmani so uporabljali izraz ''Arabistan'' v širšem pomenu za regijo, začenši od [[Kilikija|Kilikije]], kjer se reka Evfrat spusti v Sirijo, skozi Palestino in naprej skozi preostali Sinaj in Arabski polotok.<ref>See for example Palestine: The Reality, Joseph Mary Nagle Jeffries, Published by Longmans, Green and co., 1939, [https://archive.org/details/PalestineTheReality/page/n4/mode/1up Page 11]</ref>
''Province Arabije'' so bile: Al Tih, Sinajski polotok, Hedžaz, Asir, Jemen, Hadramaut, Mahra in Šilu, Oman, Hasa, Bahrajn, Dahna, Nufud, Hamad, ki je vključeval puščave Sirije, Mezopotamije in Babilonije.<ref>see Review of Reviews and World's Work: An International Magazine, Albert Shaw ed., The Review of Reviews Corporation, 1919, page 408]</ref><ref name=nie>{{cite web|url=https://books.google.com/books?id=GRUoAAAAYAAJ&pg=PA795|title=New International Encyclopedia – 2nd Edition, Dodd, Mead, Co., 1914|page=795|work=google.com|year=1914|access-date=24 October 2020|archive-date=24 June 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160624035755/https://books.google.com/books?id=GRUoAAAAYAAJ&pg=PA795|url-status=live}}</ref>
== Sklici ==
| |||