Klarinet: Razlika med redakcijama

Po igranju je inštrument poln [[slina|sline]], zato ga je potrebnotreba očistiti s pomočjo krpe z vrvjo in utežjo, katero se spusti skozi celoten inštrument v smeri teka sline (skozi ustnik notri in skozi odmevnik ven). Z navadno krpico se nato obriše jeziček. Vsakih nekaj sestavljanj inštrumenta se na [[pluta|pluto]] med kosi inštrumenta namaže plutno mast. Po nekaj letih rabe inštrumenta se pluta počasi razrahlja. To se sicer da popraviti, a veliko cenejša rešitev je ta, da se na manjkajočo pluto nanese šivalno nit. Poleg tega se na določenih tonih [[krom]] ali [[srebro]], s katerim so prevlečene tipke, olupi zaradi pogostega drgnjenja prstov. To se najlažje odpravi s finim brusilnim papirjem. Ponovno kromiranje/srebrenje je veliko dražje.

Jeziček je lesena ploščica, ki vibrira in s tem ustvarja zvok; nameščen je na ustnik in pripet s pomočjo priponke za jeziček. Razpoka med jezičkom in ustnikom mora biti dovolj široka, da vpihan zrak pride skozi, a hkrati dovolj ozka, da ta zrak povroči vibriranje jezička. Jezičke izdelujejo v mnogih debelinah. Te označujejo številke na samem jezičku. Najpogostejše so od 0,5 - 3,5 s preskoki po 0,5. Za začetnika je najprimernejša 0,5 a kakor se razvijajo pljuča je potrebnotreba prehajati na debelejše jezičke. Količina zraka se z večanjem volumna [[pljuča|pljuč]] veča, zato so manjše debeline vedno manj primerne, saj ob premočnem pihanju klarinet zapiska. V nižjih [[glasbena šola|glasbenih šolah]] so najprimernejše debeline 1,5 za začetnika (da vzpodbudijo razvoj pljuč), nato 2,0 po 1-3 letih (lahko prej ali kasneje, odvisno od pripravljenosti igralca) in nato 2,5 po okoli 4-5 letih igranja. Jeziček pri klarinetu je ožji kot jeziček pri [[saksofon]]u, zato je pogosta napaka med novinci, da kupijo napačen jeziček.