Emisijski kupon: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Rescuing 3 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.2
Rescuing 3 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.2
Vrstica 1:
'''Emisijski kupon''' je splošen izraz za [[Trgovina|trgovanje]] s potrdilom oziroma dovoljenjem, ki predstavlja pravico do izpusta ene tone [[ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]] ali drugega [[Toplogredni plin|toplogrednega plina]] enake mase.<ref name="ced"/><ref name="epav">{{cite web |url=http://www.epa.vic.gov.au/climate-change/glossary.asp#CAM |title=Climate change glossary |work=Carbon credit |publisher=Environment Protection Authority Victoria |date=2008-09-02 |accessdate=2010-02-16 |archive-date=2010-09-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100912151614/http://www.epa.vic.gov.au/climate-change/glossary.asp#CAM |url-status=dead }}</ref><ref name="id"/>
Emisijski kupon in njegovo tržišče pomenita nacionalni in mednarodni poizkus ublažitve rasti [[toplogredni plin|toplogrednih plinov]]. Cilj vspostavitve trgovanja z emisijskimi kuponi je dovoliti tržnim mehanizmom pogon industrijskih in komercialnih procesov v smeri manjših emisij ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov, kot v primeru procesov, kjer cena za izpuste ni določena. Ker ti projekti ublažitve izpustov generirajo emisijske kupone je lahko ta pristop uporabljen pri financiranju zmanjševalnih shem izpustov med različnimi partnerji po svetu. Veliko podjetij prodaja emisijske kupone komercialnim in individualnim strankam, ki imajo interes zniževanja emisij svojih dejavnosti na prostovoljni bazi. Kupci in prodajalci lahko uporabljajo trgovalno platformo za [http://www.carbontradexchange.com/ CarbonTradeExchange] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111025053018/http://www.carbontradexchange.com/ |date=2011-10-25 }}, ki predstavlja borzo za emisijske kupone.<ref>{{cite web |url=http://unfccc.meta-fusion.com/kongresse/071120_pressconference07/templ/ply_unfccc.php?id_kongresssession=806&player_mode=isdn_real |title=Making Kyoto work:data, policies, infrastructures |publisher=UNFCCC press briefing |date=2007-11-20 |accessdate=2010-01-25 |archive-date=2009-12-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091218185840/http://unfccc.meta-fusion.com/kongresse/071120_pressconference07/templ/ply_unfccc.php?id_kongresssession=806&player_mode=isdn_real |url-status=dead }}</ref>
 
[[Slika:Gorenje Glin Nazarje.jpg|thumb|right|220px|thumb|Dimnik Gorenja Glin Nazarje]]
Vrstica 16:
===Dovoljenja za emisije===
V [[Kjotski protokol|Kjotskem protokolu]] so kvote za toplogredne pline za razvite Annex1 države navedene kot dodeljene količine v prilogi [http://www.ipcc.ch/pdf/glossary/tar-ipcc-terms-en.pdf Annex B] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111016183743/http://www.ipcc.ch/pdf/glossary/tar-ipcc-terms-en.pdf |date=2011-10-16 }}<ref>{{cite web |url=http://unfccc.int/kyoto_protocol/items/3145.php |title=Kyoto Protocol Targets|publisher=UNFCCC |accessdate = 2010-01-25 }}</ref>. Velikosti začetnih dodeljenih količin so izražene v posameznih enotah, ki se imenujejo začetne dodeljene enote (AAU) od katerih vsaka enota predstavlja pravico do emisije ene tone [[Ekvivalentna doza|ekvivalenta]] ogljikovega dioksida. Te enote so zapisane v nacionalnem registru posamezne države.<ref>{{cite web |url=http://unfccc.int/resource/docs/publications/08_unfccc_kp_ref_manual.pdf |title=Kyoto Protocol Reference Manual On Accounting of Emissions and Assigned Amount |publisher=UNFCCC |accessdate=2010-04-07 }}</ref>
Nadalje te države določijo kvote na emisije naprav, ki jih vodijo lokalna podjetja, organizacije in drugi subjekti. Države to upravljajo s pomočjo svojih nacionalnih registrov, ki jih je potrebno potrjevati in voditi v skladu z [http://unfccc.int/2860.php UNFCCC] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180201152427/http://unfccc.int/2860.php |date=2018-02-01 }}<ref>{{cite web |url=http://unfccc.int/kyoto_protocol/compliance/items/2875.php |title=UNFCCC Compliance under the Kyoto Protocol |publisher=UNFCCC|accessdate = 2010-01-25}}</ref>. Vsak upravljavec ima dodatek kuponov, kjer vsak kupon dovoljuje izpust ene [[Metrična tona|metrične tone]] ogljikovega dioksida ali drugega toplogrednega plina. Operaterji, ki ne porabijo celotne kvote dodeljenih emisijskih kuponov, lahko te kupone prodajo na odprtem tržišču podjetjem, ki pričakujejo presežek emisij. Ker povpraševanje po energiji s časom narašča, morajo emisije še vedno ostati v okviru dovoljenih. Ta sistem dovoljuje industriji prilagodljivost in predvidljivost pri načrtovanju izpustov.
Z omogočenjem trgovanja z emisijskimi kuponi, lahko države, industrije in drugi subjekti iščejo najbolj stroškovno učinkovite načine za zmanjšanje svojih emisij in sicer z vlaganjem v čistejše tehnologije ali kupovanjem kuponov od subjektov, ki že razpolagajo s takšnimi tehnologijami in imajo posledično presežek emisijskih kuponov.