Forma viva: Razlika med redakcijama

Prvi kiparski simpozij - Formo vivo - je pripravil [[Karl Prantl]] v [[kamnolom]]u [[St. Margarethen]] v [[Avstrija|Avstriji]] leta 1959. Tega simpozija se je tedaj udeležil slovenski [[kipar]] [[Janez Lenassi]], naslednje leto pa kipar [[Jakob Savinšek]],. obaOba je ideja kiparskega skupnega bivanja in dela osvojilanavdušila, da sta se zavzela zanjo in pripomogla, da sta bili 1961. leta v Sloveniji odprti dve kiparski delovišči: v [[Portorož]]u (na polotoku [[Seča]], za izdelke iz kamna) in v [[Kostanjevica na Krki|Kostanjevici na Krki]] leta [[1961|1961 za lesene skulpture]].

Nato so sledile še forma vive iz [[beton]]a v Mariboru ter [[železova litina|litega železa]] v [[Ravne na Koroškem|Ravnah na Koroškem. Sledili so poskusi z manj profesionalno organizacijo]], vin današnjemz časumanj pastrogim so nastaleizborom šeavtorjev v [[Makole|Makolah]] (mešani materiali) ter [[Izola|Izoli]] (''valobran'' iz kamnov skalometa). Postavljanje kakovostnih kipov na javnih prostorih je spodbudilo številna podjetja, da so zasnovala svoje zbirke kipov na prostem (Mura v Murski Soboti, Zreče, Smelt v Ljubljani).

* Bernik, Stane & Čopič Špelca (1983). Forma viva 1961-1981 (Kostanjevica na Krki, Portorož, Ravne na Koroškem, Maribor)