Informacijska doba: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m slog
Rescuing 6 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.2
 
Vrstica 9:
Internet (INTERconnected NETwork) je omrežje malih omrežij, ki so povezane s strežniki in pošiljajo med seboj podatke. V današnjem času je skupek ene najbolj rastočih tehnologij. Na internetu poteka cela skupina storitev, brez katerih si ne moremo več zamisliti vsakdanjega življenja. Internet je kot globalno omrežje vedno v razvoju. Da bi ga pa laže spoznali, je potrebno poznati tudi nekaj njegove zgodovine. Njegove korenine segajo v projekt ameriškega ministrstva za obrambo, ki je leta 1956 ustanovilo agencijo [[ARPANET|ARPA]] (''Advanced Research Projects Agency'') z namenom poiskati tip omrežja, ki bi bilo v čim večji meri neranljivo v primeru izpada posameznih vozlišč.
 
Začetek svetovnega spleta v taki obliki, kot jo poznamo danes, se je pričel v Švici, v inštitutu [[CERN]]. Omogoča vključitev slike, zvoka in besedila v strukturo [[Spletna stran|spletnih strani]], ki so shranjene na spletnem strežniku. Znotraj posamezne strani so hiperpovezave, ki kažejo na druge strani. Strani na svetovnem spletu so napisane v jeziku [[HTML]] (''Hyper Text Markup Language''), ki predstavlja standard za oblikovanje spletnih strani.<ref> Informatika. Dostopno prek: http://www.zavod-irc.si/docs/Skriti_dokumenti/{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} (17.4.2011). </ref>
 
== Informacijski napredek ==
Hiter napredek [[Informatika|informatike]] bi znal v nekaj desetletjih, če ne že letih znatno spremeniti naš svet, morda do take mere, da bi ga današnji človek le s težavo spoznal.<ref>Wikia. 2011. Dostopno prek: http://future.wikia.com/wiki/Category:Informatics (18.4.2011)</ref> Prihajajoča [[tehnologija]] naj bi prinesla vpliv, ki bi imel različne učinke na danšnjo družbo. V raziskavi PEW/[[Internet]] so napovedali, da bo angleščina še vedno vodilni jezik, nekateri uporabniki se bodo prostovoljno in iz protesta odločili živeti »odklopljeno« od interneta ter kljub večji količini avtomatiziranega zbiranja in obdelave podatkov ne bo ušla izpod nadzora.<ref>The Future of the Internet II. Dostopno prek:http://www.pewinternet.org/Reports/2006/The-Future-of-the-Internet-II.aspx {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110507125424/http://www.pewinternet.org/Reports/2006/The-Future-of-the-Internet-II.aspx |date=2011-05-07 }}</ref>
 
Informacijska revolucija zajema napredne računalniške informacijske izboljšave in [[Komunikacija|komunikacijske tehnologije]] ter [[Inovacija|inovacije]]. Tehnološki informacijski napredek v današnji [[Družba|družbi]] daje zelo velik vpliv in vrednoto, kar se vidi v inovacijah, ki so zaznamovale zadnje desetletje. Nove storitve interneta se bodo nadaljevale v smeri super [[Spletni iskalnik|iskalnika]], interneta 3.0 (4.0, 5.0). Ponuditi vse na enem mestu, kar bi si posameznik lahko zaželel bodo vodilo in smernice novega. V prihodnosti naj bi bil največji poudarek na „[[Virtualna resničnost|Virtual Reality]]“, ki je projekcija ustvarjene iluzije. Tako bo ta napredek postopoma preoblikoval poglede na družbo, inovacije se bodo v prihodnosti nanašale na simulacijo svetov ([[3D]]).
 
GeoSim Cities je eno glavnih podjetij z natančnimi in realističnimi pogledi 3D modelov dejanskih mest, že ustvarja virtuale resnične svetove. „GeoSim mesta vam omogočajo, da raziščete virtualne svetove, za boljše razumevanje fizičnega sveta“ <ref>SiliconValey. 2010. Dostopno prek: http://www.reocities.com/SiliconValley/network/8656/p/p-misel.htm {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160305002410/http://www.reocities.com/SiliconValley/network/8656/p/p-misel.htm |date=2016-03-05 }} (18.4.2011).</ref>. Do sedaj dokaj še nepoznana tema je [[Umetna inteligenca|umetna inteligenca]], ki bi lahko v prihodnosti krojila smernice razvoja. „Izvorni cilj umetne inteligence je izdelati stroj, ki posnema človeško razmišljanje“. <ref>Wikia. 2011. Dostopno prek: http://future.wikia.com/wiki/Category:Informatics (18.4.2011).</ref> Kako se bo nadaljevala pot interneta, Zittrain ilustrativno pokaže v knjigi , saj napove kako razviti nove tehnologije in družbene strukture, ki omogočajo uporabniku da svoje delo opravlja kreativno in na podlagi sodelovanja z drugimi.<ref>Zittrain, Jonathan. The future of the Internet and how to stop it. New Haven [Conn.] : Yale University Press, cop. 2008</ref>
 
== Informacijska doba in izobraževanje==
Vrstica 23:
Poznavanje informacijskih tehnologij je samo temelj, na katerem se gradijo te sposobnosti. Nezmožnost zagotavljanja osnovne usposobljenost za delo z informacijskimi tehnologijami lahko primerjamo, kot nezmožnost naučiti učence branja in pisanja.
 
Ključ za uspešno [[izobraževanje]] znotraj informacijske dobe predstavljajo predvsem strokovno podkovani in inovativni učitelji, ki uporabljajo informacijske in komunikacijske tehnologije kot sredstvo za zagotavljanje optimalnih učnih izkušenj. <ref>Vpliv informacijskih in komunikacijskih tehnologij na izobraževalni sistem in učno prakso. Dostopno prek: http://lopes1.fov.uni-mb.si/IS/99/org/gray.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061006163901/http://lopes1.fov.uni-mb.si/IS/99/org/gray.pdf |date=2006-10-06 }} (17.4.2011). </ref>
 
== Sklici ==
Vrstica 35:
* Malačič, Robert. 2008. "Informatika". Ljubljana: Zavod IRC.
* Wikia. 2011. Dostopno prek: http://future.wikia.com/wiki/Category:Informatics (18.4.2011).
* SiliconValey. 2010. Dostopno prek: http://www.reocities.com/SiliconValley/network/8656/p/p-misel.htm {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160305002410/http://www.reocities.com/SiliconValley/network/8656/p/p-misel.htm |date=2016-03-05 }} (18.4.2011).
* The Future of the Internet II. Dostopno prek: http://www.pewinternet.org/Reports/2006/The-Future-of-the-Internet-II.aspx {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110507125424/http://www.pewinternet.org/Reports/2006/The-Future-of-the-Internet-II.aspx |date=2011-05-07 }} (4.5.2011).
* Zittrain, Jonathan. 2008. The future of the Internet and how to stop it. New Haven [Conn.] : Yale University Press.
* Spink, Amanda in Michael Zimmer. 2008. Web Search: Multidisciplinary Perspectives. Yale University Press.
* Gray, Andrew. 1999. Informacijska doba in izobraževanje: Izziv in odziv (Vpliv informacijskih in komunikacijskih tehnologij na izobraževalni sistem in učno prakso). Organizacija 8-9 (419–428). Dostopno prek: http://lopes1.fov.uni-mb.si/IS/99/org/gray.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061006163901/http://lopes1.fov.uni-mb.si/IS/99/org/gray.pdf |date=2006-10-06 }} (17.4. 2011).
 
[[Kategorija:Informacijska doba| ]]