Okupacija: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
dodano po uv iz enwiki
pp ref
Vrstica 1:
'''Okupácija''' ali '''zasédba''' je [[vojaštvo|vojaško]] dejanje, v katerem sile ene [[država|države]] zasedejo oz. prično učinkovito nadzorovati [[ozemlje]] druge entitete.<ref>{{cite book|last=Bracka|first=J.|title=Transitional Justice for Israel/Palestine: Truth-Telling and Empathy in Ongoing Conflict|publisher=Springer International Publishing AG|series=Springer series in transitional justice|year=2021|isbn=978-3-030-89435-1|url=https://books.google.com/books?id=yWVXEAAAQBAJ&pg=PA51|quote=Today, the widely accepted definition of occupation is 'the effective control of a power (be it one or more states or an international organization, such as the United Nations) over a territory to which that power has no sovereign title, without the volition of the sovereign of that territory'}}</ref><ref>{{cite journal|last=Roberts|first=Adam|year=1990|title=Prolonged Military Occupation: The Israeli-Occupied Territories Since 1967|journal=American Journal of International Law|publisher=Cambridge University Press (CUP)|volume=84|issue=1|pages=44–103|doi=10.2307/2203016|issn=0002-9300|jstor=2203016|s2cid=145514740}}</ref><ref name="Benv">Eyāl Benveniśtî. The international law of occupation. Princeton University Press, 2004. {{ISBN|0-691-12130-3}}, {{ISBN|978-0-691-12130-7}}, p. 43</ref><ref name=":0">{{Cite journal |last=Edelstein |first=David M. |date=2004 |title=Occupational Hazards: Why Military Occupations Succeed or Fail |url=https://www.jstor.org/stable/4137547 |journal=International Security |volume=29 |issue=1 |pages=49–91 |doi=10.1162/0162288041762913 |jstor=4137547 |s2cid=57571525 |issn=0162-2889}}</ref> S tovrstnim dejanjem ozemlje postane znano kot '''okupirano ozemlje''', vladajoča sila pa kot '''okupator'''.<ref>{{cite web|url=http://www.elac.ox.ac.uk/downloads/ELAC%20Feb%202012%20Cecile%20Fabre%20Belligerent%20Occupation%20Handout.pdf|title=Living with the enemy: the ethics of belligerent occupation|first=Cécile|last=Fabre|access-date=2018-11-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20181130202209/http://www.elac.ox.ac.uk/downloads/ELAC%20Feb%202012%20Cecile%20Fabre%20Belligerent%20Occupation%20Handout.pdf|archive-date=2018-11-30|url-status=dead}}</ref> Okupacija se od [[Aneksija|aneksije]] in [[Kolonializacija|kolonializacije]] razlikuje v trajanju.<ref name=":02">{{Cite journal|last=Edelstein|first=David M.|date=2004|title=Occupational Hazards: Why Military Occupations Succeed or Fail|url=https://www.jstor.org/stable/4137547|journal=International Security|volume=29|issue=1|pages=49–91|doi=10.1162/0162288041762913|issn=0162-2889|jstor=4137547|s2cid=57571525}}</ref><ref>{{cite book|title=The Politics of Military Occupation|first=Peter|last=Stirk|url=https://books.google.com/books?id=4951aoUL5nEC&pg=PA44|quote=The significance of the temporary nature of military occupation is that it brings about no change of allegiance. Military government remains an alien government whether of short or long duration, though prolonged occupation may encourage the occupying power to change military occupation into something else, namely annexation|page=44|publisher=Edinburgh University Press|year=2009|isbn=9780748636716}}</ref> Čeprav lahko okupatorske sile na okupiranem ozemlju vzpostavijo lastno [[Vojaška vlada|vojaško vlado]], to ni nujen predpogoj za okupacijo.<ref>{{cite journal|last=Roberts|first=Adam|year=1985|title=What is a Military Occupation?|journal=British Yearbook of International Law|volume=55|pages=249–305|doi=10.1093/bybil/55.1.249}}</ref>
 
Pravila okupacije so dogovorjena v različnih mednarodnih pogodbah, prvič predvsem v [[Haaški konvenciji leta 1899 in leta 1907|Haaški konvenciji]] iz leta 1907,<ref name="hague04_art41">{{Cite web|title=The Avalon Prject - Laws of War : Laws and Customs of War on Land (Hague IV); October 18, 1907|url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/hague04.asp|access-date=2022-06-30|website=avalon.law.yale.edu}}</ref> kasneje pa še [[Ženevska konvencija|Ženevski konvenciji]] iz leta 1949,<ref>{{cite news|title=Determining the beginning and end of an occupation under international humanitarian law|first=Tristan|last=Ferraro}}</ref> pa tudi v ustaljenih državnih praksah. Mednarodne konvencije, [[Mednarodni odbor Rdečega križa]] ter druge ratifikacije postavljajo smernice o različnih pravicah in dolžnostih okupacijskih sil, zaščiti [[Civilist|civilistov]], ravnanjem z [[Vojni ujetnik|vojnimi ujetniki]], koordinaciji morebitne mednarodne pomoči, izdajanju potnih listov, lastninskih pravic, ravnanju s kulturno dediščino, beguncih in drugih skrbeh. Morebitne kršitve dogovorjenih norm in protokolov tvegajo grajo in kritiko države storilke. Dandanes so okupacijske prakse v veliki meri postale del splošnega mednarodnega prava ter vojnih zakonikov.