Med drugim je Prva slovenska Narodna vlada prvič uvedla [[slovenski jezik]] kot uradni jezik na področju Slovenije.
Po združitvi Države SHS s kraljevinama Srbijo in Črno goro (1. decembra 1918), po imenovanju osrednje vlade v Beogradu in sporočilu Narodnega vijeća v Zagrebu, da so prenehale njegove funkcije, je Narodna vlada Slovencev, Hrvatov in Srbov v Ljubljani dala 27. decembra 1918 ostavko, ki jo je šeleregent 20[[Aleksander I. januarja 1919 je regent Karadžordžević|Aleksander]] sprejel ostavkošele predsednika20. Narodnejanuarja vlade in 8-ih poverjenikov1919 ter imenoval za predsednika [[Deželna vlada za Slovenijo|Deželne vlade za Slovenijo]] (ki jo je nasledila in je bila vmesna stopnja med Narodno vlado, ki je bila v vseh zadevah skoraj povsem samostojna in 2. avgusta 1921 v skladu z Vidovdansko ustavo ustanovljeno Pokrajinsko upravo za Slovenijo, torej na poti k popolni centralizaciji oblasti, za katero so se zavzemali demokrati, nasprotovali pa ji klerikalci), predstavnika SLS [[Janko Brejc|Janka Brejca]], za podpredsednika pa [[Gregor Žerjav|Gregorja Žerjava]] iz Demokratske stranke. Novembra 1919 je postal njen predsednik Žerjav, ki ni skliceval sej, od februarja do decembra 1920 ponovno Brejc, nato je bil 2 meseca vodja poslov predsedstva [[Leonid Pitamic]], zadnji predsednik od februarja do julija 1921 pa demokrat [[Vilko Baltič]]. Pokrajinsko upravo za Slovenijo je prevzel [[Ivan Hribar]].
