Antična književnost: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
{{working}}
 
'''Antična književnost''' obsega književnosti iz obdobja antike, se pravi staro grško in rimsko književnost. Antika pomeni dobo pred srednjim vekom, ki se razteza od leta 1000 pr.n.št. do 5. stoletja n.št.
 
Vrstica 6 ⟶ 8:
== Razvoj antične književnosti ==
Grška književnost je precej starejša, začenja se s Homerjem v 9. ali 8. stoletju pr.n.št. Homer je predstavnik arhaične dobe, ki se nadaljuje z razvojem lirike v 5. stoletju. Dramatika doseže svoj vrh v klasični dobi 5. stoletja. Od 4. stoletja naprej traja njena pozna oz. helenistična doba, za katero so značilni filozofski spisi.
 
Rimska književnost se začenja v 3. stoletju pr.n.št. in je v svojih začetkih močno odvisna od grške, vendar postane pozneje samostojnejša. Vrh doseže v svoji klasični dobi, ki traja do zmage krščanstva v 4. stoletju. Delimo jo na zlati vek, srebrni vek in obdobje poznega rimskega cesarstva.
 
== Grška književnost ==
Izraz označuje grško književnost starega veka; ostale književnosti, ki so se razvijale v tem območju imenujemo bizantinska (srednjeveška) in novogrška (književnost 19. in 20. stoletja).
 
Arhaično obdobje je bilo pomembno predvsem za razvoj grške epike in lirike. Od 9. do 7. stoletja se je uveljavil ep s pesnitvami Homerja in njegovih naslednikov. Lirika se je razmahnila v 7. stoletju, njen razcvet pa traja do 5. stoletja pr.n.št. Epika in lirika sta se razvijali predvsem v okolju aristokracije, ki pa je svojo gospodarsko in politično moč že odstopala mestnim državicam.
 
Atiško obdobje oz. klasična doba grške književnosti ima za temeljni literarni vrsti [[tragedija|tragedijo]] in [[komedija|komedijo]] ter zgodovinsko, filozofsko in govorniško prozo.
 
Helenistično obdobje se začenja z Aleksandrovo osvojitvijo Orienta od leta 330 pr.n.št. in traja do leta 30 pr.n.št., ko osvojijo Rimljani Egipt in stopi grška književnost v družbenopolitični okvir rimskega imperija. Razvoj književnosti se iz okolja stare aristokracije in mestnih demokracij preseli v okolje helenističnih dvorov in trgovsko-obmorskih velemest. Književnost postane stvar poklicnih literatov, učenjakov. Temeljne zvrsti so [[komedija]], krajše epske pesnitve, lirsko pesništvo, filozofska in moralistična proza ter [[roman]].
 
== Rimska književnost ==
Rimska književnost se je razvijala v močni odvisnosti od grške. Do leta 240 pr.n.št. so na ozemlju rimske republike obstajale samo ljudske pesniške in pripovedniške tradicije, ki se še niso oblikovale v književnost. Leta 240 pr.n.št. je ujeti Grk Livij Andronik prevedel v latinščino [[Odiseja|Odisejo]], kar je prvi evropski prevod nasploh. To delo predstavlja začetek rimske književnosti.
 
Od takrat so rimski avtorji prevzeli vse pomembnejše vrste grške književnosti: [[tragedija|tragedijo]], [[komedija|komedijo]], [[ep]], [[elegija|elegijo]], [[epigram]], [[oda|odo]], zgodovinopisno, filozofsko, moralistično in govorniško prozo, [[roman]] in krajše zgodbe. Poleg vrst so od Grkov prevzeli tudi mitologijo, snovi, motived, stil in metriko.