Veliki londonski požar: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
{{normativna kontrola}} |
Bluelink 1 book for Preverljivost (20220922)) #IABot (v2.0.9.2) (GreenC bot |
||
Vrstica 1:
[[Slika:Great Fire London.jpg|thumb|350px|Slika neznanega slikarja, ki prikazuje požar, kot bi bil videti na večer 4. septembra 1666 z barke na [[Temza|Temzi]]. Na levi je [[Tower of London]], na desni [[London Bridge]], v daljavi pa stara katedrala Sv. Pavla, ki jo obkrožajo najvišji plameni.]]
[[Slika:Great fire of london map.png|thumb|220px|Zemljevid Londona leta 1666; območja, ki jih je uničil požar, so označena z rožnato]]
'''Veliki londonski požar''' je bil katastrofalen [[požar]], ki je med nedeljo 2. septembra in sredo 5. septembra [[1666]] divjal po [[Anglija|angleškem]] mestu [[London]].<ref>Datumi so po [[Julijanski koledar|Julijanskem koledarju]] - pri raziskovanju britanske zgodovine je navada, da se uporablja datume, kot so bili zapisani v času dogodka.</ref> Požar je skoraj popolnoma uničil srednjeveško [[City of London|središče mesta]] (City of London) znotraj rimskega obzidja in ogrozil, a ne dosegel uglednejšega okrožja [[City of Westminster|Westminster]], [[whitehallska palača|whitehallske palače]] [[Karel II. Angleški|Karla II.]] in večine barakarskih naselj v predmestjih.<ref>{{navedi knjigo |author=Porter, Roy |year=1994 |title=London: A Social History |url=https://archive.org/details/londonsocialhist00port |location=Cambridge |publisher=Harvard |pages=
Požar se je začel malo po polnoči 2. septembra v pekarni Thomasa Farrinerja (oz. Farynorja) na ulici Pudding Lane in se hitro razširil proti zahodu čez City. Zaradi neodločnosti takratnega lorda-župana Londona, sir [[Thomas Bloodworth|Thomasa Bloodwortha]], je bila zamujena priložnost da bi ga hitro omejili s takrat najpomembnejšo protipožarno tehniko, ustvarjanjem preprek z rušenjem. Do nedelje zvečer, ko je bil izdan ukaz o obsežnejšem rušenju, je veter že razplamtel ogenj v [[ognjeni vihar]], proti kateremu takšni ukrepi niso bili učinkoviti. V ponedeljek se je požar razširil v samo jedro Cityja. Na ulicah mesta so izbruhnili nemiri, ko so se razširile govorice, da sumljivi tujci podtikajo nove požare. Strah pred brezdomci je bil usmerjen predvsem proti Francozom in Nizozemcem, sovražnikom Anglije v takratni [[Angleško-nizozemske vojne#Druga angleško-nizozemska vojna (1664-67)|drugi angleško-nizozemski vojni]]. Člane velikih priseljenskih skupnosti teh dveh narodnosti so tolpe pretepale in [[linč]]ale. V torek je požar divjal že po večini mestnega ozemlja, preskočil reko [[Fleet]] in pričel ogrožati dvor Karla II. v Whitehallu. Takrat so oblasti vzpostavile organiziran boj proti ognju, ki je naposled uspel pogasiti požar. Pri tem naj bi bila ključna dva dejavnika: ponehal je močan vzhodni veter in garniziji trdnjave [[Tower of London]] je s [[smodnik]]om končno uspelo ustvariti učinkovite prepreke, ki so ustavile nadaljnje širjenje ognja proti vzhodu.
|