Požar v Moskvi (1812): Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Engelbert (pogovor | prispevki)
Bluelink 1 book for Preverljivost (20220922)) #IABot (v2.0.9.2) (GreenC bot
Vrstica 24:
[[File:Napoleon with Satan after burning Moscow (19th century).png|thumb|upright=.9|left| Karikatura (''lubok'') iz 19. stoletja, ko se je Napoleon srečal s Satanom po moskovskem požaru, Ivan Aleksejevič Ivanov]]
 
To različico dogodkov potrjuje general Armand de Caulaincourt.<ref name = "Coulaincourt">'With Napoleon in Russia', William Morrow, New York 1935.</ref> Navaja, da so bili v Moskvi tri dni. Tisti večer je izbruhnil majhen požar, ki pa je bil pogašen in je bil »pripisan neprevidnosti čet«. Kasneje tistega večera (10h 30min) je Caulaincourta prebudil njegov lakaj z novico, da »je mesto že tri četrt ure v plamenu«. Požari so še naprej nastajali na več ločenih točkah. Povzročitelje so aretirali in zasliševali, ti pa so izjavljali, da jim je njihov poveljnik ukazal, naj vse požgejo. 'V ta namen so bile določene hiše'. Kasneje v istem poglavju zatrjuje: »Obstoj vnetljivih detonatorjev, vsi narejeni na enak način in postavljeni v različne javne in zasebne stavbe, je dejstvo, o čemer sem imel jaz kot mnogi drugi osebne dokaze. Na mestu sem videl detonatorje in veliko so jih odpeljali do cesarja«. Nadaljuje z zapisom »Pregled policijskih spisov ... vse je dokazovalo, da je bil ogenj pripravljen in izveden po ukazu grofa Rostopčina«. Poleg tega so ujeli moskovskega policista, ki je poskušal zažgati Kremelj, kjer je takrat bival Napoleon; pred Napoleonom je častnik priznal, da so njemu in drugim ukazali, da mesto zažgejo, nakar so ga stražarji na licu mesta zabodli po ukazu besnega Napoleona.<ref name="Ludwig">{{cite book |last1=Ludwig |first1=Emil |title=Napoleon |url=https://archive.org/details/napoleon00ludw_722 |date=1927 |publisher=George Allen & Unwin Ltd |location=London |pages=[https://archive.org/details/napoleon00ludw_722/page/n420 408]-409 |chapter=Chapter 5: The Sea |edition=7 |authorlink1= }}</ref>
 
Katastrofa se je sprožila z množico majhnih požarov, ki so takoj ušli izpod nadzora in oblikovali ogromen požar. Ta se je hitro razširil, saj je bila večina stavb v Moskvi lesena. In čeprav je Moskva imela gasilsko enoto, je bila njihova oprema po Rostopčinovih ukazih odstranjena ali uničena. Ko se je Napoleon umaknil v grad zunaj mesta, so njegove čete končno začele pleniti in ropati po vsej Moskvi. Tudi stroge kazni niso mogle preprečiti plenjenja, pretepanja ali posilstva moskovskih državljanov s strani francoskih vojakov med požarom. Plameni so se razširili v Kremeljski arzenal, ogenj pa so pogasili francoski gardisti. Po poročanju naj bi bil moskovski požar viden v oddaljenosti do 215 km.<ref>{{Cite web|url=http://www.russianlife.com/stories/online-archive/moscows-last-great-fire/|title=Moscow's Last Great Fire - Russian Life|last=Luhn|first=Alec|website=www.russianlife.com|access-date=2016-09-26}}</ref>