Nori znanstvenik: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →Sklici: mogoče bolje |
Bluelink 1 book for Preverljivost (20220922)) #IABot (v2.0.9.2) (GreenC bot |
||
Vrstica 2:
'''Nori znanstvenik''' je [[stereotip]]en lik v [[znanstvena fantastika|znanstvenofantastičnem]] pripovedništvu, [[karikatura]] [[znanstvenik]]a, ki ga okolica opisuje kot »norega«, ker s svojimi eksperimenti prestopi meje družbeno sprejemljivega. Včasih si prislužijo to oznako zaradi skrajne zaverovanosti vase ali zaletavosti, zaradi katere njihove iznajdbe povzročijo krizo, v drugih delih pa trpijo za očitno duševno motnjo, ki odpravi zavore njihovi genialnosti. Na zunaj se njihova posebnost pogosto izraža v obliki ekscentričnega vedenja, neurejenosti ipd.<ref name="SFE">{{navedi enciklopedijo |last=Langford |first=David |title=Mad Scientist |encyclopedia=The Encyclopedia of Science fiction |url=http://sf-encyclopedia.com/entry/mad_scientist |editor-last1=Nicholls |editor-first1=Peter |editor-last2=Clute |editor-first2=John |editor-last3=Langford |editor-first3=David |year=2011 |edition=3. |publisher=Gollancz & SFE, Ltd.}}</ref>
Zgodnja dela z »norimi« znanstveniki v pomembnih vlogah iz 19. stoletja so črpala iz [[grozljivka|grozljivk]], v ospredju del, kot so ''[[Frankenstein]]'' ([[Mary Shelley]]), ''[[Doktor Jekyll in gospod Hyde]]'' ([[Robert Louis Stevenson]]) in ''[[Zgodba o nevidnem človeku]]'' ([[Herbert George Wells|H. G. Wells]]), so arhetipski učenjaki tega časa, ki s svojimi odkritji pridobijo moč nad naravo in izzovejo ustaljeni družbeni red. Šlo je za odziv na [[industrializacija|industrializacijo]] in korenite družbene spremembe, ki so se dogajale med [[industrijska revolucija|industrijsko revolucijo]]. Nizkoproračunske priredbe teh zgodb so nato v 1920. in 1930. letih predstavljale glavnino znanstvenofantastičnega filma v Združenih državah Amerike.<ref>{{navedi knjigo |last=Sobchack |first=Vivian |chapter=American science fiction film: an overview |title=A companion to science fiction |year=2005 |url=https://archive.org/details/companiontoscien00seed |editor-last=Seed |editor-first=David |publisher=Blackwell Publishing |pages=
Znova je arhetip prišel v ospredje po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], ko je v splošno ljudsko zavest prišla zamisel, da je človeštvo sposobno samouničenja z [[jedrsko orožje|jedrskim orožjem]]. [[Edward Teller]], »oče atomske bombe«, je služil kot neposreden navdih za enega najbolj znanih primerov, megalomanskega zlobneža v filmu ''[[Dr. Strangelove ali kako sem vzljubil bombo]]'' iz leta 1964. V znanstvenofantastični literaturi kot celoti je vse do danes prisotna le peščica stereotipnih obravnav znanstvenikov, večinoma kot negativnih likov – bodisi so odkrito zlobni, bodisi povzročijo katastrofo zaradi nespameti oz. ignorance do možnih posledic svojega dela ali pa so le nemočni pomočniki vplivnih zlobnežev.<ref name="Haynes2016">{{navedi revijo |last1=Haynes |first1=Roslynn |title=From Alchemy to Artificial Intelligence: Stereotypes of the Scientist in Western Literature |journal=Public Understanding of Science |volume=12 |issue=3 |year=2016 |pages=243–253 |doi=10.1177/0963662503123003}}</ref> Priljubljenost tovrstnih stereotipov je posledica dejstva, da se znanstvenofantastična dela največkrat osredotočajo na tehnologijo, zaradi česar zanemarijo karakterizacijo. Kljub poenostavitvi pa ti liki odražajo v družbi globoko zakoreninjen strah pred močjo, ki jo daje znanje.<ref name="Camb"/>
| |||