Hu Jintao: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
YOyO908 (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
YOyO908 (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 83:
Hu se je na oblast povzpel prek [[Komunistična partija Kitajske|Komunistične partije Kitajske]] (KPK), zlasti kot [[sekretar komiteja Komunistične partije Kitajske|sekretar komiteja partije]] za provinco [[Guižou]] in [[Avtonomno regijo Tibet]], kjer je zaradi ostrega zatiranja drugače mislečih dobil pozornost najvišjih krogov. <ref name="Ewing, 2003">Ewing, 2003.</ref>{{Page needed|date=June 2022}} Pod [[Džjang Dzemin|Džjang Dzeminom]] je napredoval do prvega sekretarja [[Sekretariat Komunistične partije Kitajske|Centralnega sekretariata KPK]] in [[podpredsednik Ljudske republike Kitajske|podpredsednika Ljudske republike Kitajske]]. Hu je bil prvi [[Vodja Komunistične partije Kitajske|Vodja Komunistične partije]] iz generacije, mlajše od tistih, ki so sodelovali v državljanski vojni in ustanovitli republiko. Njegov hiter vzpon so spodbujali vplivni sponzorji iz starejše generacije, med njimi [[Song Ping]], [[Hu Jaobang]], [[Deng Šjaoping]] in Džjang Dzemin. <ref name="Ewing, 2003"/>{{Page needed|date=June 2022}}
 
Med svojim mandatom je Hu ponovno uvedel državni nadzor v nekaterih gospodarskih sektorjih, ki ga je prejšnja administracija sprostila, in bil konservativen pri političnih reformah. Skupaj s svojim kolegom [[Predsedsednik vlade Ljudske republike Kitajske|predsednikom vlade Ljudske republike Kitajske]] [[Ven Džjabao|Ven Džjabaom]] je Hu vodil skoraj desetletje dosledne gospodarske rasti in razvoja, ki sta Kitajsko utrdila kot [[veliko silo|svetovno velesilo]]. Znanstvena perspektiva razvoja, katere cilj je bil zgraditi "harmonično socialistično družbo", ki bi bila uspešna in brez družbenih konfliktov, si je prizadeval izboljšati družbeno-gospodarsko enako==Zgodnje življenje, izobrazba in družina==stenakost v državi. Pod njegovim vodstvom so oblasti tudi zatirale družbene nemire, proteste etničnih manjšin in disidente, kar je privedlo do številnih spornih dogodkov, kot so [[Nemiri v Tibetu leta 2008]] in sprejetje zakona proti odcepitvi. V zunanji politiki se je Hu zavzemal za "[[Kitajski mirni vzpon|mirni vzpon Kitajske]]", si prizadeval za mehko moč Kitajske v mednarodnih odnosih in korporativni pristop k diplomaciji. V času Huovega mandata se je kitajski vpliv v Afriki, Latinski Ameriki in drugih regijah v razvoju povečal.
 
Hu je imel skromen in zadržan slog vodenja. Za njegov mandat sta bila značilna kolektivno vodenje in vladanje na podlagi soglasja.<ref>{{cite news|last=Elegant|first=Simon|url=http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,1668457,00.html|title=In China, Hu is the Man to See|work=Time|date=4 October 2007|access-date=13 March 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100619115625/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,1668457,00.html|archive-date=19 June 2010|url-status=dead}}</ref>Zaradi teh lastnosti je bil Hu javnosti prava skrivnost. Njegova uprava je bila znana po tem, da se je bolj osredotočala na tehnokratske sposobnosti kot na osebnosti.<ref name=brown>{{cite web|last=Brown|first=Kerry|title=Chinese leadership: The challenge in 2012|url=http://www.eastasiaforum.org/2011/07/10/chinese-leadership-the-challenge-in-2012|access-date=19 August 2011|date=10 July 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110822073822/http://www.eastasiaforum.org/2011/07/10/chinese-leadership-the-challenge-in-2012/|archive-date=22 August 2011|url-status=live}}</ref>Ob koncu svojega mandata je bil Hu pohvaljen, ker se je prostovoljno upokojil z vseh položajev. Nasledil ga je [[Ši Džinping]].
Vrstica 106:
Leta 1985 se je generalni sekretar komunistične partije Hu Jaobang zavzel, da bi Hu Džinta-a premestili v [[Guižou]] kot [[sekretar komiteja Komunistične partie Kitajske|sekretarja komiteja Komunistične partie Kitajske]].<ref name=siscirise>{{cite news |last=Sisci |first=Francesco |title=Democracy with Chinese characteristics |work=Asia Times |date=9 November 2005 |url=http://www.atimes.com/atimes/China/GK09Ad01.html |access-date=15 May 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080517062135/http://www.atimes.com/atimes/China/GK09Ad01.html |archive-date=17 May 2008 |url-status=unfit }}</ref> Hu si je prizadeval za izboljšanje gospodarstva v zaostali pokrajini in menda obiskal vseh šestinosemdeset okrožij.<ref name="lam">{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=S4KMkzh3tckC|title=Chinese Politics in the Hu Jintao Era|last=Lam|first=Willy Wo-Lap |author-link=Willy Lam|publisher=ME Sharpe|year=2006|isbn=0-7656-1773-0|page=31}}</ref> While in Guizhou, Hu was careful to follow Beijing's directives and had a reputation of being "airtight"; he rarely would offer his views on policy matters in public.<ref name=lam/> Čeprav je Hu na splošno veljal za poštenega uradnika, so imeli nekateri prebivalci raje njegovega predhodnika [[Žu Houze|Žu Houzeja]]. Leta 1987 je Hu Džintao skrbno obravnaval proteste lokalnih študentov, ki so potekali vzporedno z Zidom demokracije, medtem ko je v Pekingu zaradi podobnih protestov Hu Jaobang prisilno odstopil.
 
===Mandat v Tibetu===
Deng Šjaoping je leta 1987 Hu Jaobanga zaradi njegovih "liberalnih" teženj odstranil, njegov odhod s političnega prizorišča pa je sprva veljal za neugodnega za Hu Džinta-a, ki so ga starejši člani stranke kritizirali, ker se ni nestrinjal z odstavljenim reformatorjem. Leta 1988 je bil Hu Džintao premeščen na mesto sekretarja strankinega regionalnega odbora [[Avtonomne regije Tibet]], hkrati pa je prevzel tudi vlogo političnega komisarja lokalnih enot [[Ljudske osvobodilne vojske]]. S tem je Hu dejansko postal številka ena v tej obsežni, nemirni regiji. Številni Tibetanci že dolgo nasprotujejo vladni politiki v regiji. Prihajalo je do nemirov in etničnih konfliktov, zlasti do proti Hanom usmerjenih čustev med deli tibetanske etnične družbe. Do manjših spopadov je prihajalo že od leta 1987, in ko se je obseg nemirov povečal, se je Hu februarja 1989 odzval z napotitvijo približno 1 700 pripadnikov [[Ljudska vojaška policija|Ljudske vojaške policije]] v Lhaso, da bi jih posvaril pred nadaljnjimi nemiri.<ref name="jt">{{cite web|last=Tkacik|first=John|title=Who's Hu? Assessing China's Heir Apparent: Hu Jintao|url=http://www.heritage.org/Research/Lecture/Whos-Hu#pgfId=1010147|publisher=The Heritage Foundation|date=29 April 2002|access-date=2 June 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100615195945/http://heritage.org/Research/Lecture/Whos-Hu#pgfId=1010147|archive-date=15 June 2010}}</ref> [[Tibetanski nemiri 1987-1993]] so dosegli vrhunec s hudimi nemiri v središču [[Lhase]] 5. marca 1989, pet dni pred 30. obletnico tibetanske vstaje iz leta 1959. Kaj se je zgodilo potem, je sporno. Uporniki so policijo obtožili, da jih je samovoljno ustrelila, policija pa je trdila, da je delovala v samoobrambi. Poleg tega so se pojavila ugibanja, da je Hu z ukazi za zatrtje protestnikov zavlačeval do poznega večera, ko je bil načelnik policije prisiljen ukrepati, ker so razmere ušle izpod nadzora. Protestniki so bili zatrti zgodaj naslednji dan, Hu pa je 8. marca zaprosil Peking, naj razglasi vojno stanje.