Gregor Jožef Plohel: Razlika med redakcijama

Rodil se je v premožni [[Prlekija|prleški]] kmečki družini očetu Juriju Plohlu in materi Ani Filipič. Verjetno je hodil v [[varaždin]]sko gimnazijo na [[Hrvaška|Hrvaškem]], kjer se je naučil [[kajkavščina|kajkavščino]]. Prleški in [[Ogrska|ogrski]] Slovenci (v [[Prekmurje|Prekmurju]] in [[Slovensko Porabje|Porabju]]) so uporabljali kajkavske knjige, ki so jih dobro razumeli. Po končanju gimnazije je Plohel v [[Gradec|Gradcu]] študiral bogoslovje (1750-17541750–1754) in filozofijo (1748-17501748–1750). Ker je bil zelo priden učenec, so ga hitro posvetili v duhovnika. Leta 1756 je pridobil častni naslov doktorja bogoslovja. Med študijem je bil duhovni pomočnik v [[Cmurek]]u (danes ''Mureck,'' [[Avstrija]]) ter pridigal v graških in drugih cerkvah. Od leta 1756 je kaplanoval v okolici Ptuja. Od leta 1758 do leta 1766 je služboval pri ptujski mestni župniji. Po smrti tamkajšnjega župnika (1766) je postal novi nadžupnik in konzistorijalni svetnik. Leta 1786 so mu poverili okrožno dekanstvo in je upravljal tudi [[ljutomer]]sko, [[Velika Nedelja|velikonedeljsko]] ter [[Zavrče|završko]] dekanijo.

Plohel je v svoji knjigi zapisal, da je jezik štajerskih Slovencev malo drugačen od hrvaškega (kajkavskega) jezika in osrednje (kranjske) slovenščine. Plohlov katekizem še ni standardiziral vzhodne štajerščine, saj je [[Peter Dajnko]] poskusil normirati vzhodnoštajerski jezik v prvi polovici [[19. stoletje|19. stoletja]]. Na Ogrskem so v prvi polovici [[18. stoletje|18. stoletja]] napisali prvo tiskano knjigo ([[Franc Temlin]]: ''[[Mali katechismus]]''). [[Štefan Küzmič|Štefan]] in [[Mikloš Küzmič]] sta v drugi polovici istega stoletja standardizirala [[prekmurščina|prekmurščino]] s svojimi prevodi [[Sveto pismo|Svetega pisma]] (''[[Nouvi Zákon]],'' 1771; ''[[Szvéti evangyeliomi]],'' 1780; ''[[Sztároga i nouvoga testamentoma szvéte histórie krátka summa]],'' 1790), molitveniki (''[[Molitvena kniga|Kniga molitvena]],'' 1783) in učbeniki.