|
Po izročilu je [[Adrast]], sin [[Frigija|frigijskega]] [[kralja]] [[Gordij]]a pribežal v Lidijo, ko je po pomoti ubil lastnega brata. Krez ga je pozdravil, kasneje pa je Adrast po pomoti ubil tudi njegovega sina in naredil [[samomor]].
Krez se je leta [[547 pr. n. št.]] med pripravami na napad [[Perzija|perzijske]] vojske [[Kir II.|Kira II. Velikega]] povezal z egipčanskim [[faraon]]om [[Amazis II.|Amazisom II.]] in [[Babilon|babilonskim]] kraljem [[Nabonid]]om.
Preden je začel napad, je odšel v preročišče svečenice Pitije v Delfe, da bi izvedel za usodo svojih namenov. Orakelj mu je tipično dvoumnostjo odgovoril, da če bo Krez napadel Perzijce, bo uničil veliko cesarstvo (ἢν στρατεύηται ἐπὶ Πέρσας, μεγάλην ἀρχὴν μιν καταλύσειν<ref>Herodotus, ''Books I–II'', ed. G. P. Goold, vol. 1, The Loeb Classical Library (London; Cambridge, MA: Harvard University Press; William Heinemann Ltd, 1975), p. 60.</ref>).
== Smrt ==
Ni znano, kdaj natančno je umrl Krez, čeprav bi ga bilo mogoče uskladiti s tradicionalnim datumom Kirovega osvajanja Lidije leta 546 pred našim štetjem. V [[Nabonidova kronika|Nabonidovi kroniki]] piše, da je Kir »stopil proti državi -, ubil njenega kralja [32], vzel njegovo imetje, tam postavil svojo garnizon«. Na žalost vse, kar je ostalo od imena države, so sledovi prvega klinopisnega znaka. Dolgo so domnevati, da bi moral biti ta znak LU, da bi bila omenjena država Lidija, Krez pa kralj, ki je bil ubit. J. Cargill pa je pokazal, da je ta teza temeljila na želenem razmišljanju in ne na dejanskih sledeh znaka LU.<ref>J. Cargill, "The Nabonidus chronicle and the fall of Lydia: Consensus with feet of clay", ''American Journal of Ancient History'' '''2''' (1977:97–116).</ref> Namesto tega sta J. Oelsner in R. Rollinger znak prebrala kot Ú, kar lahko pomeni sklicevanje na [[Urartu]]<ref>J. Oelsner, "Review of R. Rollinger, ''Herodots babylonischer logos: Eine kritische Untersuchung der Glaubwürdigkeitsdiskussion'' (Innsbruck: Institut für Sprachwissenschaft 1993)", ''Archiv für Orientforschung'' '''46/47''' (1999/2000:378–80); R. Rollinger, "The Median "empire", the end of Urartu and Cyrus' the Great campaign in 547 BC (Nabonidus Chronicle II 16)", ''Ancient West & East'' '''7''' (2008:forthcoming).</ref>. Ker je Herodotov zapis tudi v tem primeru kronološko nezanesljiv, kot je pokazal J. A. S. Evans, to pomeni, da trenutno nimamo možnosti za povezavo s padcem Sarde; teoretično se je morda zgodil celo po padcu Babilona leta 539 pr. n. št.
== V popularni kulturi ==
|
