Italijanska socialna republika: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
dodan drug naziv
Radek (pogovor | prispevki)
dodatek
Oznaka: povezave do razločitev
Vrstica 2:
|native_name = ''Repubblica Sociale Italiana''
|conventional_long_name = Italijanska socialna republika
|common_name = Italija
|continent = Evropa
|region = Italija
Vrstica 8:
|era = druga svetovna vojna
|status = marionetna država
|empire = Tretji rajh{{!}}Tretjega rajha
|event_start =
|year_start = 1943
Vrstica 17:
|p1 = Kraljevina Italija (1861–1946)
|flag_p1 = Flag of Italy (1861-1946).svg
|s1 = Kraljevina Italija (1861–1946)
|flag_s1 = Flag of Italy (1861-1946).svg
|image_flag = Flag_of_RSI.svg
|flag_type = zastava
Vrstica 28:
|capital = [[Rim]] ''(de jure)''<br />[[Salò]] ''(de facto)''
|national_motto =
|national_anthem = ''"[[''Giovinezza'']]"
|common_languages = [[italijanščina]]
|religion =
Vrstica 38:
}}
[[File:Italian social republic map.png|thumb|250px|right]]
'''Italijanska socialna republika''' ({{jezik-it|Repubblica Sociale Italiana}}, kratica ''RSI''; tudi '''Salojska republika''', ''Repubblica di Salò'') je bila [[fašizem|fašistična]] [[marionetna država|marionetna]] [[država]], ki je obstajala v [[Tretji rajh|nemško]] zasedeni [[Severna Italija|Severni]]severni [[Italija|Italiji]]. [[Glavno mesto]] je bilbilo [[Salò]] pri [[Gardsko jezero|Gardskem jezeru]].
 
Država je obstajala med 23. septembrom 1943 in 26. aprilom 1945.
 
Pravni status države je predmet različnih interpretacij. Splošno se RSI šteje za [[marionetna država| marionetno državo]],<ref>Conforti, stran 15</ref><ref>Carocci, stran 89</ref><ref>Gentile 2015, II, 5.1</ref> kar je bilo sicer tudi mnenje samega [[Mussolini]]ja,<ref>Franzinelli, stran 70</ref><ref>De Felice 1997, stran 437</ref> vendar se ji včasih pripisuje dobro mero [[avtonomija|samostojnost]]i prav zaradi neoporečne formalne oblike: država je slonela namreč na legalno izglasovani zakonodaji in dobro urejeni administraciji.<ref>De Felice 2004, stran 46</ref> Tega mnenja so tudi sodobni [[Nemci|nemški]] viri,<ref>Klinkhammer 1993, strani 18 in 441</ref> ki med drugim ugotavljajo popolno odsotnost nemškega osebja v salojski upravi. Mednarodno priznanje je država prejela v glavnem od pripadnikov [[sile osi|sil osi]] in njihovih [[zavezniki druge svetovne vojne|zaveznikov]]<ref>[[Tretji Rajh]], [[Japonski imperij]], [[Kraljevina Romunija]], [[Kraljevina Bolgarija]], [[Neodvisna država Hrvaška]], [[Slovaška republika (1939–1945)]], [[Kraljevina Madžarska (1920–1944)|Madžarska]], [[Mandžukuo]], [[Nandžing]] in [[Tajska]]</ref>. Današnja [[Italija|Italijanska republika]] ji ne pripisuje nikake veljavnosti.
 
==Ustanovitev države==
 
Marionetno fašistično državo so Nemci predvideli že pri načrtovanju [[Operacija Achse|Operacije Achse]] kot nekakšen [[protektorat]], ki naj bi upravljal zasedena ozemlja severne in srednje Italije. Med drugim bi bila država odgovorna tudi za pobiranje [[davek|davkov]] za kritje stroškov okupacije, ki so bili za leto 1943 predvideni v znesku 7 milijard, nato 10 milijard, končno 17 milijard lir.<ref> Kuby, stran 278</ref>
 
Nastanek države se postavlja na 23. september 1943, ko je bila na nemški [[ambasada|ambasadi]] v [[Rim]]u določena “vlada Mussolini” kot predstavnica nove “Italijanske fašistične republike”. To poimenovanje se je v naslednjih dneh večkrat spremenilo in šele 24. novembra je bilo določeno ime Italijanska socialna republika, ki je postalo uradno s 1. decembrom.
Za ustanovno listino RSI se šteje [[Veronski manifest]], ki je bil programska listina za vlado nove države in je v glavnem vseboval politične smernice Republiške fašistične stranke, ki je nasledila Narodno fašistično stranko [[Kraljevina Italija|Kraljevine Italije]]. Program ni bil nikoli uveljavljen na [[zakon]]ski ravni in zato je bil le delno uresničen.
 
Veronski manifest v glavnem predpostavlja odpravo [[monarhija|monarhije]] in nastop [[republika|republike]] ter potrditev vojaškega zavezništva z [[Nemčija|Nemčijo]] in [[Japonska|Japonsko]]. Pravno organizacijo države naj bi uredila ustavodajna skupščina, ki naj bi ustvarila socialno republiko v skladu s programsko listino. Sklicanje ustavodajne skupščine je bilo predvideno za prvo povojno obdobje, ki ga pa država ni dočakala.
 
Programske smernice države so se sklicevale na razne [[ideologija|ideologije]], to so bile predvsem [[fašizem]], [[republika]]nski sistem, [[nacionalsocializem|nacionalni socializem]], socializacija ekonomije (glej naslednje odstavke), [[korporativizem]], [[antisemitizem]].
 
== Vlada RSI ==
* [[vodjaministrski države]]predsednik in minister za zunanje zadeve - [[Benito Mussolini]]
* minister za obrambo - [[Rodolfo Graziani]]
* minister za notranje zadeve - [[Guido Buffarini Guidi]] (1943–1945), [[Paolo Zerbino]] (1945)
* minister za pravosodje - [[Antonino Tringali-Casanova]] (1943), [[Pietro Pisenti]] (1943–1945)
* minister za finance - [[Domenico Pellegrini-Giampietro]] (1943–1945)
* minister za industrijsko proizvodnjo - [[Silvio Gai]] (1943), [[Angelo Tarchi]] (1943–1945)
* minister za javna dela - [[Ruggero Romano]] (1943–1945)
* minister za komunikacije - [[Giuseppe Peverelli]] (1943), [[Augusto Liverani]] (1943–1945)
* minister za delo - [[Giuseppe Spinelli]] (1945)
* minister za javno šolstvo - [[Carlo Alberto Biggini]] (1943–1945)
Vrstica 57 ⟶ 70:
* vodja Republikanske fašistične stranke - [[Alessandro Pavolini]] (1943–1945)
 
==Teritorialni obseg==
== Glej tudi ==
* [[zgodovina Italije]]
 
RSI je predpostavljala, da ima pravico do celotnega ozemlja Kraljevine Italije, vendar je dejansko obstajala samo v predelih Italije, ki jih še niso zasegli [[Zavezniki druge svetovne vojne|Zavezniki]]. Razen tega sta bili na severu dve “operativni območji”, ki so ju de facto upravljali Nemci, in sicer Predalpsko območje OZAV ([[Trento]], [[Bolzano]], [[Belluno]]) in Primorsko območje OZAK ([[Videm]], [[Gorica]], [[Trst]], [[Pula]], [[Reka]], [[Ljubljana]]). V teh upravnih enotah [[Italijani]] niso imeli besede, saj so lokalni upravitelji sprejemali navodila samo direktno od [[Hitler]]ja.<ref>Cospito, doc E, VI 311</ref>
 
Glavno mesto Italijanske socialne republike je bil [[Salò]] ob [[Gardsko jezero|Gardskem jezeru]], čeprav je bila uradna prestolnica Rim. Salò je bil izbran predvsem zaradi bližine z Nemčijo, ki je takrat obsegala tudi današnje [[Gornje Poadižje]], kar je dovoljevalo neposredni nemški nadzor in je postavilo Mussolinija na rob dogajanj v osrednji Italiji. Področje je bilo sorazmerno varno zaradi skromne navzočnosti [[italijansko osvobodilno gibanje|partizanskih enot]], zato so bile nameščene v Salòju glavne državne ustanove, in sicer zunanje [[ministrstvo]], ministrstvo za [[kultura|kulturo]], [[telefon]]ska centrala za [[novinar]]je in [[tiskovna agencija]] s priključeno enoto za [[prevajanje]]. Od [[oborožene sile|oboroženih sil]] so imeli sedež v mestu odseki [[tajna policija|politične policije]] (Muti), [[Mornariška pehota|desantne mornarice]] (MAS), Narodne garde (ki je nadomestila karabinjerje), osebne Mussolinijeve straže, [[policija|policije]] in Črnih brigad (protigverilci). Mussolinijev [[štab|operativni štab]] je bil nekaj kilometrov izven mesta.<ref>Meldi</ref>
 
==Socializacija ekonomije==
 
Socializacija ekonomije je bila fašistična teorija o [[samouprava|samoupravljanju]] in porazdelitvi dohodka med zaposlenimi. Po Mussolinijevem mnenju je bil potreben prehod iz [[kapitalizem|kapitalističnega ekonomskega sistema]], ki je vladal pred letom 1922, v nov način [[gospodarstvo|gospodarstva]], v katerem bi vladala [[korporativizem]] in samouprava. Medtem ko so se v Kraljevini take ideje le s težavo uresničevale, je Veronski manifest odločno obnovil načrt za porazdelitev dohodkov med delavce, [[podržavljenje]] večjih [[industrija|industrij]] in vsesplošno pravico do dela in lastne bivalne enote. Ta program naj bi pridobil množično odobravanje italijanskega ljudstva.<ref>Veneruso, stran 422</ref> Dekret 12. februarja 1944 ga je strnil v pet osnovnih smernic: možnost podržavljenja [[ekstraktivna industrija|ekstraktivne]] in [[energetska industrija|energetske industrije]], ustanovitev [[izvršni svet|izvršnih odborov]] za organizacijo [[proizvodnja|proizvodnje]] in porazdelitve dobička, ustanovitev upravnih svetov sestavljenih iz [[delničar]]jev in zaposlenih kadrov, osebna odgovornost vodstva pred državnimi organi, nova pravila za imenovanje [[sindikalist]]ov in vladnih komisarjev ter ustanovitev državnega telesa za [[financiranje|financiranja]]. Da se ne bi s temi določbami zameril Nemcem, jim je Mussolini izrecno zagotovil, da ne bo prišlo do [[razlastitev]] in da bodo predstavniki novoustanovljenih svetov izbrani iz posebnih državnih seznamov, “kar bo dovolilo oblastem pregled nad delovanjem, medtem ko bodo zaposleni prepričani, da sodelujejo v upravljanju podjetja”<ref>Deakin, stran 894</ref>.
 
Vendar lepe besede in dobre namere niso prepričale niti Nemcev niti Italijanov. Nemci še vedno niso zaupali zaveznikom, ki so jih “izdali” s [[Kapitulacija Fašistične Italije|predajo 8. septembra]]. Italijani pa niso marali ničesar več od Mussolinija, ker je “po letu 1940 povzročil toliko zla, da je prekril vsa dobra dejanja prejšnjih 20 let”.<ref>Deakin, stran 902</ref> Tako italijanski industrijalci kot nemški okupatorji so razumeli socializacijo ekonomije kot uvod v propad industrije, predvsem vojne.<ref>Deakin, stran 900</ref> Načrti so ostali le na papirju.
 
==Razpad države==
 
Politični propad je RSI doživela 25. aprila 1945. Po porazih nemških čet na več bojiščih severne Italije in neuspelem poskusu sporazuma s partizani je Mussolini opustil predvideno obrambo [[Milano|Milana]] in razrešil sodelavce obveznosti do republike. Sam je skušal pobegniti, a so ga 28. aprila partizani ujeli in usmrtili. Naslednjega dne je bila podpisana [[predaja v Caserti]], ki je stopila v veljavo dne 2. maja. To je bil zaključek Italijanske socialne republike in druge svetovne vojne.
 
[[Pariški mirovni sporazumi (1947)]] so vsled formalne predaje Kraljevine Italije Zaveznikom z dne 8. septembra 1943 prišteli med [[sile osi]] samo Italijansko socialno republiko, medtem ko je bila povojna Italija vključena med države [[Antanta|Antante]]. To je med drugim imelo za posledico, da italijansko ozemlje ni bilo razdeljeno na zasedbena območja (kakor Nemčija) in ni prešlo pod zavezniško okupacijo (kakor Japonska).
 
==Sklici==
{{sklici|3}}
 
==Viri==
{{refbegin|2}}
* {{navedi knjigo |last= Carocci |first= Giampiero |title= Storia del fascismo |year= 1994|publisher= Newton Compton |location= Roma |isbn=88-7983-657-9 }}
* {{navedi knjigo |last= Conforti |first= Benedetto |title= Diritto internazionale |year= 1995|publisher= Editoriale Scientifica |location= Napoli |isbn= 88-85370-12-8}}
* {{navedi knjigo |last1= Cospito |first1= Nicola | last2= Neulen |first2= Hans Werner |title= Salò-Berlino: l'alleanza difficile. La Repubblica Sociale Italiana nei documenti segreti del Terzo Reich |year= 1992|publisher= Mursia |location= Milano |isbn= 978-88-425-1285-1}}
* {{navedi knjigo |last= Deakin |first= Frederick William |title= The Brutal Friendship, Mussolini, Hitler and the Fall of Italian Fascism |year= 1962|publisher= Weidenfeld & Nicolson |location= London|isbn= }}
* {{navedi knjigo |last= De Felice|first= Renzo |title= Mussolini l'alleato, I: La guerra civile 1943-1945|year= 1997|publisher= Einaudi|location= Torino |isbn=}}
* {{navedi knjigo |last= De Felice|first= Renzo |title= Storia del fascismo vol. 5: La caduta del Regime, |year= 2004|publisher= Libero|location= Milano |isbn=}}
* {{navedi knjigo |last= Franzinelli |first= Mimmo |title= Le stragi nascoste. L'armadio della vergogna. L'impunità e rimozione dei crimini di guerra nazifascisti 1943-2001 |year= 2003|publisher= Mondadori |location= Milano |isbn= 88-04-51974-6}}
* {{navedi knjigo |last= Gentile |first= Carlo |title= I crimini di guerra tedeschi in Italia. 1943-1945 |year= 2015|publisher= Einaudi|location= Torino|isbn=88-584-1909-X }}
* {{navedi knjigo |last= Klinkhammer |first= Lutz |title= L'occupazione tedesca in Italia, 1943-1945|year= 1993|publisher= Bollati Boringhieri |location= Torino|isbn= 88-339-0773-2}}
* {{navedi knjigo |last= Kuby |first= Erich |title= Il tradimento tedesco |year= 1983|publisher= Rizzoli|location= Milano|isbn= }}
* {{navedi knjigo |last= Meldi |first= Diego |title= La Repubblica di Salò |year= 2008|publisher= Casini Editore |location= Santarcangelo di Romagna |isbn= 978-88-6410-001-2}}
* {{navedi knjigo |last= Veneruso |first= Danilo |title= Storia d'Italia dal Risorgimento alla Repubblica, vol. VI, L'Italia Fascista |year= 1996|publisher= Il Mulino |location= Bologna |isbn= }}
== Literatura ==
* Fioravanzo, Monica. ''Mussolini e Hitler : La Repubblica sociale sotto il Terzo Reich''. Roma, 2009. ISBN 978-88-6036-333-6
 
{{hist-stub}}
== Glej tudi ==
* [[zgodovina Italije]]
 
[[Kategorija:Propadle države]]