Ticinum: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m slog |
pravopis |
||
Vrstica 3:
'''Ticinum''', sodobna [[Pavia]], je bil antično mesto v [[Cisalpska Galija|Transpadanski Galiji]] ob reki z enakim imenom (sodobni Ticino), malo pred njenim izlivom v reko [[Pad]].<ref name=ref1>Ashby, Thomas (1911). "Ticinum". V Chisholm, Hugh (ur.). Encyclopædia Britannica. 26 (11. izdaja). Cambridge University Press. str. 934.</ref>
[[Plinij Starejši]] trdi, da so mesto ustanovili [[Levi (ljudstvo)|Levi]] in [[Mariki (ljudstvo)|Mariki]], pripadniki ligurskih plemen, medtem ko [[Ptolemaj]] ustanovitev mesta pripisuje [[Insubri|Insubrom]]. V rimskih časih je bilo mesto pomembno zaradi podaljšanja rimske ceste [[Via Aemilia|Viae Emiliae]] od Arminija ([[Rimini]]) do reke Pad leta 187 pr. n. št. Cesta se je v Placentii ([[Piacenza]]) razcepila v cesto proti [[Mediolanum|Mediolanu]] ([[Milano]]) in cesto proti [[Ticino|Ticinu]]. Cesta se je zatem razcepila še v kraka proti
[[Slika:Plan de la ville et des fortifications de Pavie, XVIIe siècle.jpg|thumb|left|Risba iz 17. stoletja, na kateri je prikazan načrt mesta Pavia in mestnih utrdb]]
Vrstica 9:
Cesta proti Eporedii je morala biti zgrajena pred letom 100 pr. n. št. Ticinum pogosto omenjajo klasični pisci. Bil je [[municipij]], o katerem je znano samo to, da so v 4. stoletju v njem izdelovali loke in kovali denar.<ref name=ref1/> Prva mestna škofa sta bila Juvencij in Sir.
Leta 271 je cesar [[Avrelijan]] v [[Bitka pri Pavii |bitki pri Ticinu]] porazil vojsko [[Jutungi|Jutungov]].<ref>The Cambridge Ancient History, vol 12, The Crisis of Empire, A.D. 193-337. Ur.
Leta 452 je mesto izropal [[Atila]] in leta 476 [[Odoaker]]. V gotskem obdobju je mesto postalo pomembno vojaško središče. V Dertoni, kjer so bila v rimskem času [[Ligurija|ligurska]] skladišča žita, je [[Teoderik Veliki]] zgradil palačo, kopališče, [[amfiteater]] in novo mestno obzidje. [[Alarik]]ov napis iz leta 529 omenja obnovo sedežev v amfiteatru. Iz napisa je mogoče sklepati, da se je takrat začela plovba po Padu. Mesto je kasneje osvojil [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinski]] general Nars, leta 572 pa se je po dplgem obleganju vdalo [[Langobardi|Langobardom]].<ref name=ref1/>
Vrstica 17:
[[Slika:IlTicinoaPavia.JPG|thumb|250px|right| ''Ponte Vecchio'' (Stari most) v Pavii]]
Ime ''Papia'', iz katerega je nastalo ime ''Pavia'', se je pojavilo šele v langobardskem obdobju, ko je mesto postalo prestolnica [[Langobardsko kraljestvo|Langobardskega kraljestva]] in kot tako eno od vodilnih mest v Italiji.<ref>Smith, William (1854). Dictionary of Greek and Roman Geography. London: Walton and Maberly. Pridobljeno 14. marca 2020.</ref> V mestu je bil verjetno rojen biograf Kornelij Nepos.
Rimski ostanki so slabo ohrajeni, zato na primer ni dovolj dokazov, da je bila stolnica zgrajena na ostankih [[Kibela|Kibelinega]] templja, čeprav načrt mesta, kvadrat s stranico okoli 1.000 m, kaže na rimsko poreklo in bi lahko nastal iz
Slikovit pokrit most Ponte Coperto (Pokriti most) ali
==Sklici==
|