Grad Stara Loka: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Engelbert (pogovor | prispevki)
m slika z WD
pospr.
Vrstica 18:
| občina = Škofja Loka
}}
'''Grad Stara Loka''' ali tudi '''Starološki grad''' v [[Stara Loka|Stari Loki]] pri [[Škofja Loka|Škofji Loki]] se je verjetno razvil iz [[dvor]]ca [[Freisinška škofija|freisinškega gospostva]].
'''Grad Stara Loka''' ali tudi '''Starološki grad''' v [[Stara Loka|Stari Loki]] pri [[Škofja Loka|Škofji Loki]] se je verjetno razvil iz [[dvor]]ca [[Freisinška škofija|freisinškega gospostva]]. Prvo navedbo gradu je moč zaslediti v fevdni knjigi iz leta 1433. Pripadalo mu je precej zemljišč, več kajž in kovačnici v Podnu. Grad so si lastile vplivne rodbine Sigesdorf, [[Maksimilijan Leopold Rasp|Rasp]], Scarlichi, Pečaher in [[Erbergi|Erberg]]. Bogati domačin [[Mihael Papler]] si je z nakupom pridobil lastništvo nad gradom v začetku 17.stoletja. Skupaj z drugo posestjo v [[Puštal]]u je grad prešel v lastništvo [[Andrej Paradeiser|Andreja Paradeiserja]] oziroma za njim [[Ana Marija Posarelli|Ane Marije Posarelli]] roj. Paradeiser. Ta je zopet združila skupaj vso [[puštal]]sko posest tudi tisto ki jo je predhodno pridobil Mihael Papler. Grad je leta 1755 na dražbi kupil Matevž Demšar, trgovec s platnom z Žetine. Njegov sin Jožef Demšar, ga je leta 1819 prodal [[Friderik Anzelm Strahl|Frideriku pl. Strahlu]] iz [[Erfurt]]a, ki je bil poročen z njegovo hčerjo [[Terezija Justina Demšar|Terezijo Justino Demšar]]. Njun sin [[Anton Jožef Edvard Strahl]] je grad prenovil in ga napolnil z umetninami in starinami izvirajočimi iz širše loške okolice. Po smrti zadnjega [[Karel Friderik Jožef Strahl|Strahla - Karla]] je grad s posestvom kupil lesni trgovec Dolenc, a ga je že leta 1935 prodal društvu Dom slepih. Društvo je pričelo 1. januarja 1937 v prostorih gradu izvajati dejavnosti varstva, nege in oskrbe odraslih oseb. To je tudi začetek tovrstne dejavnosti v [[Slovenija|Sloveniji]]. Dejavnost v gradu poteka do leta 1944, ko nemške okupcijske sile stanovalce premestijo v starološko župnišče. Po letu 1945 se v gradu ponovno odvijajo dejavnosti varstva, nege in oskrbe slepih oseb. Z izboljšanjem materialnih pogojev [[Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije]] ustanovi samostojne invalidske delavnice in pričnejo s poklicnim usposabljanjem slepih oseb za poklic telefonista, pletarja, ščetkarja, metlarja. Dom in delavnice se leta 1964 združita v Center slepih in slabovidnih. Tekom let se je dejavnost centra spreminjala, od leta 2004 pa v gradu in v letu 1979 novozgrajenem objektu poteka varstva slepih in slabovidnih starejših občanov.
 
Večina bogate Strahlove zbirke je prešla v last [[Narodni muzej Slovenije|Narodnega]] in [[Slovenski etnografski muzej|Etnografskega]] muzeja ter [[Narodna galerija Slovenije|Narodne galerije]] v [[Ljubljana|Ljubljani]].
 
Grad ima ohranjene okrogle [[Obrambni stolp|obrambne stolpe]] in južni trakt s konzolnimi pomoli. Okoli gradu je bil tudi obrambni jarek, ki pa je danes zasut. V grajskem pritličju je vzidan nagrobnik nekdanjega lastnika gradu [[Viljem Rasp|Viljema Raspa]] iz leta 1530. Domačini grad poimenujejo tudi Strahlov grad. Leta 1999 je bil grad razglašen za kulturni spomenik državnega pomena.
 
== Zgodovina ==
'''Grad Stara Loka''' ali tudi '''Starološki grad''' v [[Stara Loka|Stari Loki]] pri [[Škofja Loka|Škofji Loki]] se je verjetno razvil iz [[dvor]]ca [[Freisinška škofija|freisinškega gospostva]]. Prvo navedbo gradu je moč zaslediti v fevdni knjigi iz leta 1433. Pripadalo mu je precej zemljišč, več kajž in kovačnici v Podnu. Grad so si lastile vplivne rodbine Sigesdorf, [[Maksimilijan Leopold Rasp|Rasp]], Scarlichi, Pečaher in [[Erbergi|Erberg]]. Bogati domačin [[Mihael Papler]] si je z nakupom pridobil lastništvo nad gradom v začetku 17. stoletja. Skupaj z drugo posestjo v [[Puštal]]u je grad prešel v lastništvo [[Andrej Paradeiser|Andreja Paradeiserja]] oziroma za njim [[Ana Marija Posarelli|Ane Marije Posarelli]] roj. Paradeiser. Ta je zopet združila skupaj vso [[puštal]]sko posest tudi tisto ki jo je predhodno pridobil Mihael Papler. Grad je leta 1755 na dražbi kupil Matevž Demšar, trgovec s platnom z Žetine. Njegov sin Jožef Demšar, ga je leta 1819 prodal [[Friderik Anzelm Strahl|Frideriku pl. Strahlu]] iz [[Erfurt]]a, ki je bil poročen z njegovo hčerjo [[Terezija Justina Demšar|Terezijo Justino Demšar]]. Njun sin [[Anton Jožef Edvard Strahl]] je grad prenovil in ga napolnil z umetninami in starinami izvirajočimi iz širše loške okolice. Po smrti zadnjega [[Karel Friderik Jožef Strahl|Strahla - Karla]] je grad s posestvom kupil lesni trgovec Dolenc, a ga je že leta 1935 prodal društvu Dom slepih. Društvo je pričelo 1. januarja 1937 v prostorih gradu izvajati dejavnosti varstva, nege in oskrbe odraslih oseb. To je tudi začetek tovrstne dejavnosti v [[Slovenija|Sloveniji]]. Dejavnost v gradu poteka do leta 1944, ko nemške okupcijske sile stanovalce premestijo v starološko župnišče. Po letu 1945 se v gradu ponovno odvijajo dejavnosti varstva, nege in oskrbe slepih oseb. Z izboljšanjem materialnih pogojev [[Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije]] ustanovi samostojne invalidske delavnice in pričnejo s poklicnim usposabljanjem slepih oseb za poklic telefonista, pletarja, ščetkarja, metlarja. Dom in delavnice se leta 1964 združita v Center slepih in slabovidnih. Tekom let se je dejavnost centra spreminjala, od leta 2004 pa v gradu in v letu 1979 novozgrajenem objektu poteka varstva slepih in slabovidnih starejših občanov.
 
== Dejavnosti ==
Društvo je pričelo 1. januarja 1937 v prostorih gradu izvajati dejavnosti varstva, nege in oskrbe odraslih oseb. To je tudi začetek tovrstne dejavnosti v [[Slovenija|Sloveniji]]. Dejavnost je v gradu potekala do leta 1944, ko so nemške okupacijske sile stanovalce premestile v starološko župnišče. Po letu 1945 se v gradu ponovno odvijajo dejavnosti varstva, nege in oskrbe slepih oseb. Z izboljšanjem materialnih pogojev [[Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije|Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije]] se ustanovijo samostojne invalidske delavnice, prične se poklicno usposabljanje slepih oseb za poklic telefonista, pletarja, ščetkarja, metlarja. Dom in delavnice se leta 1964 združita v Center slepih in slabovidnih. Tekom let se je dejavnost centra spreminjala, od leta 2004 pa v gradu in v letu 1979 novozgrajenem objektu poteka varstva slepih in slabovidnih starejših občanov.
 
Večina bogate Strahlove zbirke je prešla v last [[Narodni muzej Slovenije|Narodnega]] in [[Slovenski etnografski muzej|Etnografskega]] muzeja ter [[Narodna galerija Slovenije|Narodne galerije]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Med leti 1985 in 2008 je grad gostil zbirko [[Muzej pošte in telekomunikacij|Muzeja pošte in telekomunikacij]].
 
==Sklici==