Radlje ob Dravi: Razlika med redakcijama

'''Radlje ob Dravi''' (do leta 1952 '''Marenberg''') so naselje med hribovjema [[Kozjak]] in [[Pohorje]]. Je sedež [[Občina Radlje ob Dravi|občine Radlje ob Dravi]] ter upravno in gospodarsko središče večine [[Dravska dolina|Dravske doline]] med [[Dravograd|Dravogradom]]om in [[Maribor|Mariborom]]om.

Radeljsko območje uvrščamo v regijo Pohorje, Strojna in Kozjak. Na jugozahodu jo omejujejo [[Karavanke|Vzhodne Kravanke]], na jugu Konjiško hribovje, na jugovzhodu Dravinjske gorice, na vzhodu Dravska ravan, na severovzhodu Slovenske gorice in na severu meja s sosednjo [[Avstrija|Avstrijo]].<br />

Osrednja enota pokrajine je reka [[Drava]], njen največji vodotok, ki teče v smeri od zahoda proti vzhodu. Severno od Drave se vzpenja približno 50 &nbsp;km dolgo obmejno hribovje Kozjak, ki se na vzhodu pri Kamnici dotika Slovenskih goric. Kozjak delimo na Košenjak, ki obsega ozemlje med Dravo in Bistrico in Kozjak v ožjem pomenu besede med rečicama Bistrico in Pesnico. Južno od Drave se nahaja Pohorje, ki se na severu prevesi v 50km50&nbsp;km dolgo Dravsko dolino.<br />

Prebivalstvo je doseglo višek ob koncu 19. stoletja. V naslednjih dveh desetletjih je število prebivalstva nekoliko upadlo, od popisa 1931 pa je bila prisotna enakomerna rast. Za udobje po drugi svetovni opažamo, da je imela občina Radlje drugačne demografske značilnosti od ostalih koroških občin, ki so tedaj beležile hitro rast števila prebivalstva. Vzrok za to stagnacijo je bila predvsem slabo razvita industrija.<br />

Radlje se prvič v zgodovini omenjajo leta 1161 kot gručasta vas. Nastale so v pokrajini "Radelach", na območju s pomembno prometno lego ob krajevni cesti. Ime Radlje izhaja iz slovenskega imena Radila oz. Rado in pomeni "srečen".<br />

Sedež marenberške gospoščine je bil marenberški grad, ki se v virih pojavlja z imenom Kamen oz. Stein. V 13. stoletju ga je pozidal Albert Trušenjski Marenberški na šentpavelski zemlji brez privoljenja Št. Pavla. [[Grad Marenberg]] se prvič omenja v šentpavelski listini, ki je nastala med letoma 1193 in 1220. Marenberška gospoščina je postala pomembnejša za časa Albertovega sina Sigfrida.<br />

Radlje so tipična srednjeveška naselbina. Leta 1476, 1480 in 1532 so pretrpele turške plenitve. V trgu sta v letih 1721 in 1727 pustošila velika požara, tako da večina trških hiš datira v 18. in 19. stoletje. Zaradi tega imajo danes Radlje videz dosti mlajše naselbine.<br />

Trgu daje svoj pečat tudi nekdanja stavba samostana dominikank, ki je bil ustanovljen leta 1251 na Perweinovi kmetiji pri cerki Marijinega oznanjenja, ki se omenja že leta 1170. Samostan večkrat pogorel in so ga zato nekajkrat prezidali. Glavna stavba je ohranjena še danes, cerkev pa so po razpustitvi samostana 1782 porušili.<br />

Leta 1722 so Radeljčani dobili pravico, da si smejo iz svoje srede izvoliti "rihtarja", ki mu je pripadla tudi nižja sodna oblast v trgu. V drugi polovici 19. stoletja je dobil trg pomembne upravne funkcije, saj je postal sedež cesarskega območnega sodišča, davčne uprave, poštne in telegrafske službe, šolske nadzorne službe ter cesarskega notariata. V Marenbergu sta delovala dva zdravnika, ustanovljena je bila žandarmerijska postaja in nastavljen finančni nadzornik. Tu je delovala tudi podružnica cesarske poljedelske družbe, moški pevski zbor, cerkvena godba in prostovoljno gasilsko društvo. Trg je v tem obdobju štel okoli 1000 prebivalcev.<br />

K razvoju kraja je pripomogla tudi izobraženost prebivalstva in razvitost šolstva. Šolski pouk v Marenbergu se prvič omenja v zapisih v stari šolski kroniki okoli leta 1727. Šola je delovala na različnih lokacijah v trgu in je bila do leta 1918 nemška.<br />

Med kmetijskimi panogami je prevladovalo poljedelstvo, v okviru tega pa hmeljarstvo, saj so bili na Marenberškem polju od leta 1904 obsežni nasadi hmelja. Sejali so se rž, pšenico, oves, ajdo, koruzo in ječmen. Veliko so pridelali tudi krompirja, katerega so izvažali v Avstrijo. Izdelovali so surovo maslo. Domači sadjarji so gojili žlahtne sorte jabolk za izvoz v Nemčijo. Razvili sta se lesna in usnjarska industrija.<br />

V trgu Marenberg so v 30. letih 20. stoletja delovali zdravnik, advokat in notar. Poleg večinskega katoliškega prebivalstva je bilo okoli 50 protestantov, ki so imeli svojo cerkev, dograjeno leta 1908, po drugi svetovni vojni pa je bila porušena.<br />

Krajevno ime je izpeljano iz [[osebno ime|osebnega imena]] ''Rädliъ'' (''Rädъla'' ali podobno), [[hipokoristik]]a od [[Slovani|slovanskega]] osebnega imena ''Rädigjoъ, Rädoslavъ'' in podobno. Tvorbeno je ime lahko v srednjem spolu posamostaljeni in pluralizirani pridevnik. ''Radil'e'' (selo), manj verjetno množinski etnonim (etnonim=ime naroda ali plemena) ''Rädil'ane'' v pomenu prebivalci Radilove vasi. V starih listinah se kraj omenja leta 1161 ''in villa Radela'', 1193-1220 ''iuxta Redilach'', kaneje le ''Marenberch, Marenberg, Merenberg''. Kraj se je od [[14. stoletje|14. stoletja]] pa vse do leta 1952 uradno imenoval ''Marenberg''. <ref>Snoj, Marko (2009). ''Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen''. Založba Modrijan.</ref>