Janez Sumper: Razlika med redakcijama

Po končani gimnaziji je študiral bogoslovje v [[Celovec|Celovcu]], kjer je bil leta 1851 posvečen. V tem času so mu celovški Slovenci, kot začasnemu učitelju slovenščine, izdali prigodnico ''Na slavu Janezu Sumperju''. Bil je [[kaplan]] v [[Šentilj (razločitev)|Šentilju ob Dravi]], [[provizor]] v [[Rožek|Rožeku]]u in Sedlicah, [[zakristan]] na [[Višarje|Višarjih]], kaplan v [[Špartjan|Špartjanu]]u, Peravi in v [[Beljak|Beljaku]]u ter od 1861 do smrti župnik v Skočidolu. Občina mu je po smrti postavila nagrobni spomenik, ki je bil leta 1927 obnovljen. Kot bogoslovec je nadomestoval [[Anton Janežič|Antona Janežiča]] pri pouku [[slovenščina|slovenščine]], leta 1850 pa mu je pomagal pri sestavljanju nemško-slovenskega slovarja. Prizadeval si je za utrjevanje slovenščine na [[Koroška (vojvodina)|Koroškem]], bil je med ustanovitelji katoliško-politične družbe za slovenske Korošce, leta 1880 pa je v Skočidolu pripravil velik ljudski tabor. Za [[Anton Martin Slomšek|Slomškovo]] ''Djanje svetnikov božjih'' je napisal več sestavkov, leta 1860 pa je izdal knjižico ''Višarski roman''. Kot izkušen čebelar je leta 1871 napisal ''Slovenski Bučelarček'', ki velja za prvi slovenski čebelarski priročnik. Izdelal je tudi poseben skočidolski panj, za katerega so značilne navadne in polovične naklade ter pregrade zoper divjo gradnjo satovja. Leta 2019 so mu v njegovi rodni vasi postavili spominsko ploščo.