Potsdamski sporazum: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
uvod |
|||
Vrstica 6:
Ker [[Charles de Gaulle|De Gaulle]] ni bil povabljen na Potsdamsko konferenco, so se Francozi uprli izvajanju Potsdamskega sporazuma na svojem okupacijskem območju Nemčije. Zlasti Francozi so zavračali naselitev vseh izgnanih Nemcev z vzhoda v Zahodno Nemčijo. Poleg tega Francozi niso sprejeli nobene obveznosti spoštovanja Potsdamskega sporazuma v postopkih zavezniškega nadzornega sveta. Zlasti upirali so se vsem predlogom za vzpostavitev skupnih politik in institucij po vsej Nemčiji kot celoti in vsemu, kar bi lahko privedlo do ustanovitve enotne nemške vlade.<ref name="Ziemke 1990 114">{{cite book|last= Ziemke| first = Earl Frederick| title = The US Army and the Occupation of Germany 1944–1946| publisher = Center of Military History, United States Army| date = 1990| pages = 345}}</ref>
==Pregled==
Po koncu druge svetovne vojne v [[Evropa|Evropi]] (1939–1945) in odločitvah prejšnjih konferenc v [[Teheranska konferenca|Teheranu]], [[Casablanška konferenca|Casablanki]] in [[Jaltska konferenca|Jalti]] so zavezniki z [[Berlinska deklaracija|Berlinsko deklaracijo]] 5. junija 1945 prevzeli vrhovno oblast nad Nemčijo.
Na Potsdamski konferenci so zahodnim zaveznikom predstavili Stalinovo ''fait accompli'', ki je sovjetski okupirani Poljski kot njeno zahodno mejo dodelil reko [[Odra|Odro]],<ref> James F. Byrnes. ''Speaking Frankly''. New York & London, 1947. str. 79-81.</ref><ref> Charles L. Mee. ''Meeting at Potsdam''. New York, 1975.</ref>
kar je hkrati pomenilo, da sovjetska okupacijska cona zajema celotno ozemlje vzhodno od nje, z izjemo enklave [[Kaliningrad]], [[Pomorjansko]] in večino [[Vzhodna Prusija|Vzhodne Prusije]] z [[Gdansk|Danzigom]]. Nemško prebivalstvo, ki ni pobegnilo s tega ozemlja, je bilo izgnano, njihovo premoženje pa je zasegla Poljska država.<ref> Theodor Schnieder in drugi. ''The Expulsion of the German Population from the Territories East of the Oder-Neisse-Line''. FDR Ministry for Expellees, Refugees and War Victims, Bonn, West Germany, 1954.</ref><ref>Christian von Krokow. ''Hour of the Women''. Germany 1988, USA 1991, London 1992, ISBN 0-571-14320-2.</ref><ref> R.J. Douglas. ''Orderly and Humane''. Yale University Press, 2012. ISBN 9-780300-198201.</ref><ref>Alfred Maurice de Zayas. ''A Terrible Revenge''. Palgrave-Macmillan, New York, 1993/4, reprint 2006, ISBN 978-1-4039-7308-5.</ref><ref> Gunter Nitsch. ''Weeds Like Us''. Author House, Bloomington, IN., USA, ISBN 978-3-4389-3312-2.</ref> Predsednik Truman in britanski delegati so protestirali proti tem dejanjem.
Potsdamska konferenca treh zmagovitih sil je potekala od 17. julija do 2. avgusta 1945. Na njej so sprejeli protokol o zborovanju, podpisan 1. avgusta 1945 v palači Cecilienhof v Potsdamu. Podpisniki so bili sovjetski generalni sekretar [[Josif Stalin]], predsednik ZDA [[Harry S. Truman]] in predsednik britanske vlade [[Clement Attlee]], ki je po britanskih splošnih volitvah leta 1945 zamenjal [[Winston Churchill|Winstona Churchilla]] kot predstavnika Združenega kraljestva. Tri sile so se dogovorile, da povabijo k sodelovanju [[Francija|Francijo]] in [[Kitajska|Kitajsko]] kot članici Sveta zunanjih ministrov, ustanovljenega za nadzor sporazuma. Začasna vlada Francoske republike je povabilo sprejela 7. avgusta s ključnim pridržkom, da a priori ne bo sprejela nobene zaveze za morebitno rekonstitucijo centralne vlade v Nemčiji.
Ameriški državni sekretar James F. Byrnes je zapisal: ''"Izrecno smo se vzdržali obljub, da bomo na nemški mirovni konferenci podprli katero koli posebno črto kot zahodno mejo Poljske"''. Berlinski protokol je izjavil: ''"Trije voditelji vlad ponovno potrjujejo svoje mnenje, da mora končna razmejitev zahodne meje Poljske počakati na [končno] mirovno rešitev"''. Byrnes je nadaljeval: ''"V luči zgodovine je težko verjeti kateri koli osebi, ki trdi, da je bila zahodna meja Poljske določena na konferencah ali da je obstajala obljuba, da bo vzpostavljena na določenem mestu"''.<ref>Byrnes, 1947, str. 81.</ref>
==Sklici==
| |||