Križanke: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vida1948 (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Oznake: vizualno urejanje mobilno urejanje mobilno spletno urejanje
Vida1948 (pogovor | prispevki)
V slovarju tujk piše, da je tonda ženskega spola, oblike tondo ne omenja.
Oznake: vizualno urejanje mobilno urejanje mobilno spletno urejanje
Vrstica 47:
[[Slika:Križanke in 19th century.jpg|thumb|right|250px|Križanke v 19. stoletju]]
[[Slika:Med petjem Rdeče kantate v Križankah ob praznovanju dvajsete obletnice vstaje slovenskega naroda 1961.jpg|thumb|right|250px|Med petjem Rdeče kantate v Križankah ob praznovanju dvajsete obletnice vstaje slovenskega naroda leta 1961]]
Ves jugozahodni del obzidja Ljubljane ob Novem trgu je obsegala posest nemškega viteškega reda ali križnikov. Njihova zemljišča so obsegala del mesta od Ljubljanice in Malega grabna do Gradišča. Bili so samostojno gospostvo. Skrbeli so za bolnike in občasno poučevali mladino v svoji šoli. Njihova redovna hiša in cerkev se omenjata že sredi 13. stoletja. Gradnja samostana nemškega viteškega reda se je domnevno začela leta 1228 na prostoru, kjer so prej imeli domovanje templjarji. [[Potres na Idrijskem 1511|Potres leta 1511]] je močno poškodoval tudi stara samostanska poslopja. Obnovili so jih po potresu in delno med letoma 1567 in 1579. Ob samostanu je prvotno stala gotska cerkev, katere klesane spolije so shranjene v lapidariju Križank in v Mestnem muzeju. Iz leta 1260 je ohranjen relief Madone z otrokom, ki je krasil timpanon. Imenovan je bil Krakovska Madona po kapelici, kjer je stal po postavitvi nove cerkve. Shranjen je v Narodni galeriji. Prvotna cerkev je bila nadomeščena z novo v [[Barok|baročnem]] slogu med letoma 1714 in 1715. Zasnoval jo je znameniti beneški [[arhitekt]] [[Domenica Rossi]] v obliki centralnega prostora v obliki grškega križa, dopolnjeval pa arhitekt Domenico Martinelli. Imela je stranska oltarja in najmanj dve kapeli. Bila je med zgodnjimi beneškimi baročnimi centralnimi prostori v Sloveniji. Ima skoraj v celoti ohranjeno izjemno opremo z oltarji, naslikanimi in rezljanimi na Dunaju (glavni oltar Hans Canon, stranska Schoonjans in Altomonte). Notranjost prekriva kupolast zaključek. Zunanjost učinkuje monumentalno s pilastrsko členitvijo in trikotno atiko. Pri gradnji je sodeloval slovenski gradbeni mojster [[Gregor Maček]], ki je morda sodeloval tudi pri zidavi današnjega [[Mestni muzej Ljubljana|Mestnega muzeja Ljubljana]]. Model za Križevniško cerkev, delo arhitekta Domenica Martinellija, je shranjen v muzeju. Viteška dvorana je bila preurejena v 18. stoletju. Na vogalu proti Gosposki ulici je vzidanovzidana MarijinMarijina [[Tondo (umetnost)|tondotonda]] kot spomin na prvi Marijanski kongres leta 1924. Prej je bila na istem prostoru spominska plošča, posvečena A. Auerspergu.
 
== Rekonstrukcija ==