Ruska vesoljska agencija: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
posodobi |
||
Vrstica 1:
{{Posodobi}}[[Slika:Roscosmos logo ru.svg|thumb|Logotip Ruske vesoljske agencije]]
'''Ruska vesoljska agencija''' ({{jezik-ru|Федеральное космическое агентство России}} ''Federalnoje kozmičeskoje agentstvo Rosiji''; ''Federalna vesoljska agencija Rusije''), največkrat '''Roskozmos''', kdaj tudi okrajšano kot '''FKA''' (ФКА) in '''RKA''' (РКА). V preteklosti tudi (Российское авиационно-космическое агентство) ''Rosiskoje aviatsionoe-kozmičeskoe agentstvo'' – "'''Rosaviakosmos'''".
Roskozmos je ruska vladna agencija za vesoljske znanosti, sicer se v manjšem obsegu ukvarja tudi z [[letalstvo]]m.
Glavni sedež ima v [[Moskva|Moskvi]], [[Rusija]]. Operativno središče za [[vesoljski polet|vesoljske polete]] je v Koroljevem mestu v bližini. Astronavti oziroma kozmonavti se šolajo Gagarinovem središču v t. i. [[Zvezdno mesto|Zvezdnem mestu]] (Звёздный городок). Večino izstrelitev se izvaja na [[kozmodrom Bajkonur|kozmodromu Bajkonur]] v [[Kazakstan]]u
Trenutno (2013) je Rusija edina država z rednimi poleti v [[vesoljski prostor]] s človeškimi posadkami ([[Sojuz]]) in bo najverjetneje tako še nekaj let. Rusija, ZDA in [[Kitajska]] razvijajo nova plovila s človeškimi posadkami in se jim bo v prihodnosti verjetno pridružila tudi evropska [[ESA]]. ESA bi najverjetneje uporabila raketo Ariane V, je pa tudi možnost sodelovanja z drugo agencijo.
Proračun za 2103 je 169,8 milijard ruskih rubljev RUB oziroma ($USD5,6 milijard), več kot
Trenutni generalni direktor je [[Oleg Ostapenko]].
Vrstica 14:
== Zgodovina ==
Sovjetski vesoljski program ni imel osrednje agencije, kot npr. [[NASA]] v [[ZDA]], kar je zanimivo, ker so sicer imeli osrednje načrtovano ekonomijo. Namesto tega so imeli več multi središč t. i. OKB (Opitno konstrukcijskih birojev). Tako so imeli več besede konstruktorji in ne politiki. Po razpadu Sovjetske zveze je 25. feburarja 1992 nastala Ruska vesoljska agencija. Juri Koptev, ki je prej delal pri Lavočkinu, je postal direktor.<ref name="harvey">{{navedi knjigo|last=Harvey|first=Brian|title=The Rebirth of the Russian Space Program|publisher=Springer|location=Germany|year=2007|edition=1st|chapter=The design bureaus|isbn=978-0-387-71354-0}}</ref>
Sledila je huda gospodarska depresija, ki je bila hujša kot ameriška depresija v tridesetih. Bila so nesoglasija kdo ima glavno besedo in katera področja naj preživijo. Kljub veliki krizi in pomanjkanju sredstev je ruski vesoljski program kljub temu še vedno deloval. Roskozmos je postal glavni v izstreljevanju komercialnih satelitov. Potem so izstrelili tudi prve [[vesoljski turizem|vesoljske turiste]]. Ponudili so uporabo [[Mir (vesoljska postaja)|vesoljske postaje Mir]] Američanom. Med krizo je bilo izstreljeno zelo malo znanstvenih satelitov.
| |||