Makedonija (kraljestvo): Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 199:
{{legend|#85AB54|[[Antična Grčija|grške države]]}}]]
[[File:Coins of Philip III Arrhidaeus. 323-317 BC.jpg|thumb|Zlati stater Filipa III. Arhidaja (vladal 323–317 pr. n. št.) s podobama Atene (levo) in Nike (desno)]]
Ko je Aleksander Veliki umrl pri Babilonu leta 323 pr. n. št., je njegova mati Olimpija takoj obtožila Antipatra in njegovo frakcijo, da sta ga zastrupila, čeprav ni dokazov, ki bi to potrdili.<ref>{{harvnb|Gilley|Worthington|2010|p=204}}; see also {{harvnb|Errington|1990|p=44}} for further details.</ref> Brez uradnega dediča se je makedonsko vojaško poveljstvo razdelilo, pri čemer je ena stran za kralja razglasila Aleksandrovega polbrata Filipa III. Arhidaja (vladal 323–317 pr. n. št.), druga pa se je postavila na stran mladega sina Aleksandra in Roksane, [[Aleksander IV. Makedonski|Aleksandra IV.]] (323–309 pr. n. št.). Razen Eubejcev in Beocijcev so se tudi Grki takoj dvignili v upor proti Antipatru, znan kot [[Lamijska vojna]] (323–322 pr. n. št.).<ref>{{harvnb|Gilley|Worthington|2010|p=204}}; {{harvnb|Adams|2010|p=209}}; {{harvnb|Errington|1990|pp=69–70, 119}}.</ref> Ko je bil Antipater leta 323 pr. n. št. poražen v [[bitka pri Termopilah (323 BC)|bitki pri Termopilah]], je pobegnil v Lamijo, kjer ga je oblegal atenski poveljnik Leosten. Makedonska vojska, ki jo je vodil Leonat, je rešila Antipatra tako, da je prekinila obleganje. Antipater je premagal upor, vendar je njegova smrt leta 319 pr. n. št. povzročila praznino v oblasti, v kateri sta dva razglašena kralja Makedonije postala kmeta v boju za oblast med diadohi, nekdanjimi generali Aleksandrove vojske.
Takoj po Aleksandrovi smrti se je v Babilonu sestal vojaški svet, ki je imenoval Filipa III. za kralja in hiliarha [[Perdik]]o za njegovega regenta. Antipater, [[Antigon I. Monoftalm]], Krater in Ptolemaj so oblikovali koalicijo proti Perdiki v državljanski vojni, ki jo je sprožil Ptolemajev zaseg mrliškega voza Aleksandra Velikega.<ref>{{harvnb|Adams|2010|pp=210–211}}; {{harvnb|Errington|1990|pp=119–120}}.</ref> Perdika so leta 321 pr. n. št. umorili njegovi lastni častniki med neuspešnim pohodom v Egipt proti Ptolemaju, kjer se je njegov pohod ob reki Nil končal z utopitvijo 2000 njegovih mož. Čeprav je Evmen iz Kardije uspel ubiti Kratera v bitki, je to imelo malo ali nič vpliva na izid leta 321 pr. n. št. delitve Triparadisa v Siriji, kjer je zmagovita koalicija rešila vprašanje novega regentstva in ozemeljskih pravic. Antipater je bil imenovan za regenta nad obema kraljema. Preden je Antipater leta 319 pr. n. št. umrl, je za svojega naslednika imenoval zvestega Argeadu [[Poliperhon]]a, pri čemer se je izognil lastnemu sinu Kasandru in ignoriral pravico kralja, da izbere novega regenta (ker je Filip III. veljal za duševno nestabilnega), s čimer je dejansko zaobšel tudi vojaški svet.
Ko je Kasander sklenil zavezništvo s Ptolemajem, Antigonom in Lizimahom, je Kasander naročil svojemu častniku Nikanorju zavzeti trdnjavo Munichia v atenskem pristaniškem mestu Pirej v nasprotju s Poliperhonovim odlokom, da morajo biti grška mesta osvobojena makedonskih garnizij, kar je sprožilo drugo vojno Diadohov (319). –315 pr. n. št.).<ref>{{harvnb|Adams|2010|pp=212–213}}; {{harvnb|Errington|1990|pp=124–126}}.</ref> Glede na vrsto vojaških neuspehov Poliperhona ga je Filip III. leta 317 pr. n. št. prek svoje politično angažirane žene Evridike II. Makedonske uradno zamenjal za regenta s Kasandrom. Nato je Poliperhon obupano iskal pomoč pri Olimpiji v Epiru. Združene sile Epirotov, Etolcev in Poliperhonovih čet so vdrle v Makedonijo in prisilile k predaji Filipa III. in Evridikino vojsko, kar je Olimpiji omogočilo, da je usmrtila kralja in njegovo kraljico prisilila k samomoru.<ref>{{harvnb|Adams|2010|pp=213–214}}; {{harvnb|Errington|1990|pp=127–128}}.</ref> Olimpija je nato dala ubiti Nikanorja in desetine drugih makedonskih plemičev, toda do pomladi 316 pr. n. št. je Kasander premagal njene sile, jo ujel in ji sodil za umor, preden jo je obsodil na smrt.
| |||