Redakcija: 17:32, 19. julij 2022 uredi Ljuba brank (pogovor \| prispevki) 57.102 urejanji dodano iz en wiki ← Starejše urejanje		Redakcija: 18:07, 19. julij 2022 uredi razveljavi Ljuba brank (pogovor \| prispevki) 57.102 urejanji dodano iz en wiki Novejše urejanje →
Vrstica 79: Ime ''Makedonija'' (grško ''Μακεδονία, Makedonía'') izhaja iz etnonima ''Μακεδόνες'' (''Makedónes''), ki je sam izpeljan iz starogrškega pridevnika ''μακεδνός'' (''makednós''), kar pomeni "visok, vitek", tudi ime ljudstva, sorodnega Dorcem ([[Herodot]]) in morda opisuje starodavne Makedonce.{{Sfn\|Beekes\|2009\|p=894}} Najverjetneje je v sorodstvu s pridevnikom ''μακρός'' (''makros''), ki v stari grščini pomeni "dolg" ali "visok". Domneva se, da je ime prvotno pomenilo "gorjani", "visoki" ali "visoki moški"<ref group="note">{{harvnb\|Engels\|2010\|p=89}}; {{harvnb\|Borza\|1995\|p=114}}; Eugene N. Borza writes that the "highlanders" or "Makedones" of the mountainous regions of western Macedonia are derived from northwest Greek stock; they were akin to those who at an earlier time may have migrated south to become the historical "Dorians".</ref>Jezikoslovec Robert S. P. Beekes trdi, da sta oba izraza predgrškega izvora in ju ni mogoče razložiti z izrazov indoevropske morfologije <ref>{{harvnb\|Beekes\|2009\|p=894}}</ref>, vendar Filip De Decker zavrača Beekesove argumente kot nezadostne.<ref>{{cite journal \|last1=De Decker \|first1=Filip \|title=An Etymological Case Study On The And Vocabulary In Robert Beekes's New Etymological Dictionary Of Greek: M \|journal=Studia Linguistica Universitatis Iagellonicae Cracoviensis \|date=2016 \|volume=133 \|issue=2 \|doi=10.4467/20834624SL.16.006.5152}}</ref> == Zgodovina == == Makedonski imperij (334–323 pr. n. št.) ==▼ ===Zgodnja zgodovina in legenda === {{glavni\| Ahemenidska Makedonija\|Argeadi}} [[File:Vergina2.jpg\|thumb\|upright=1.2\| Vhod v eno od kraljevih grobnic v Vergini, ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine]] Klasična grška zgodovinarja [[Herodot]] in [[Tukidid]] sta poročala o legendi, da so bili makedonski kralji iz [[Argeadi\|rodbine Argead]] potomci Temena, kralja [[Argos (mesto)\|Argosa]], in bi zato lahko trdili, da je mitski [[Heraklej]] eden od njihovih prednikov, pa tudi [[Družinsko drevo grških bogov\|neposredni rod]] od [[Zevs]]a, glavnega boga grškega panteona.<ref name="king 376 sprawski 127 errington 2 3">{{harvnb\|King\|2010\|p=376}}; {{harvnb\|Sprawski\|2010\|p=127}}; {{harvnb\|Errington\|1990\|pp=2–3}}.</ref> Protislovne legende navajajo, da sta bila [[Perdika I. Makedonski]] ali [[Karan Makedonski]] ustanovitelja rodbine Argeadi s petimi ali osmimi kralji pred Amintom I..<ref>{{harvnb\|King\|2010\|p=376}}; {{harvnb\|Errington\|1990\|pp=3, 251}}.</ref> Trditev, da Argeadi izvirajo iz Temena, so sprejeli ''Hellanodikai'' organi starodavnih [[Antične olimpijske igre\|olimpijskih iger]] in dovolili [[Aleksander I. Makedonski\|Aleksandru I. Makedonskemu]] (vladal 498–454 pr. n. št.), da se prijavi na tekmovanja zaradi njegove domnevne grške dediščine.<ref>{{harvnb\|Badian\|1982\|p=34}}; {{harvnb\|Sprawski\|2010\|p=142}}.</ref> Malo je znanega o kraljestvu pred vladavino očeta Aleksandra I., [[Amintas I. Makedonski\|Amintasa I. Makedonskega]] (vladal 547–498 pr. n. št.) v arhaičnem obdobju. Makedonsko kraljestvo je bilo ob rekah Haliakmon in Aksij v Spodnji Makedoniji, severno od gore [[Olimp]]. Zgodovinar Robert Malcolm Errington nakazuje, da je eden od prvih argeadskih kraljev ustanovil [[Aigai]] (sodobno [[Vergino]]) kot svojo prestolnico sredi 7. stoletja pr. n. št..<ref>{{harvnb\|Errington\|1990\|p=2}}.</ref> Pred 4. stoletjem pr. n. št. je kraljestvo pokrivalo regijo, ki je približno ustrezala zahodnemu in osrednjemu delu [[Makedonija (regija)\|regije Makedonija]] v sodobni Grčiji.<ref>{{harvnb\|Thomas\|2010\|pp=67–68, 74–78}}.</ref> Postopoma se je razširil v regijo Gornje Makedonije, kjer so živela grška plemena Lyncestae in Elimiotae, ter v regije Ematia, Eordaia, Botiaea, Miigdonia, Crestonia in Almopia, ki so jih poseljevala različna ljudstva, kot so Tračani in Frigijci. 2] Negrški sosedje Makedonije so bili Tračani, ki so naseljevali ozemlja na severovzhodu, Iliri na severozahodu in Peonce na severu, medtem ko so deželi Tesalija na jugu in Epir na zahodu naseljevali Grki s podobno kulturo kot je bila Makedonci.<ref>{{harvnb\|Anson\|2010\|pp=5–6}}.</ref> [[File:Oktadrachm of Alexander I 498 – 454 BCE.jpg\|thumb\|250px\|left\|Srebrna oktadrahma Aleksandra I. Makedonskega (vladal 498–454 pr. n. št.), kovana c. 465–460 pr. n. št., ki prikazuje konjeniško figuro, ki nosi klamido (kratek plašč) in petasos (naglavno kapo), medtem ko drži dve sulici in vodi konja]] {{multiple image \| align = right \| footer_align = center \| image1 = Xerxes I tomb Ionian with petasos or kausia soldier circa 480 BCE cleaned up.jpg \| width1 = 106 \| image2 = Xerxes tomb Ionian with petasos.jpg \| width2 = 150 \| footer = "Jonci s ščit" (staroperzijski klinopis: 𐎹𐎢𐎴𐎠𐏐𐎫𐎣𐎲𐎼𐎠, Yaunā takabarā)<ref>[https://www.livius.org/sources/content/achaemenid-royal-inscriptions/dna/? Darius I, DNa inscription, Line 29]</ref> upodobljeni na grobnici Kserksa I. pri Naqsh-e Rustamu, so bili verjetno makedonski vojaki v službi ahemenidske vojske, ki so nosili petasos ali kausia, okoli 480 pr<ref>{{harvnb\|Adams\|2010\|pp=343–344}}</ref> }} Leto po tem, ko je [[Darej I.]] Perzijski (vladal 522–486 pr. n. št.) začel vdor v Evropo proti [[Skiti\|Skitom]], Pejoncem, Tračanom in več grškim mestnim državam na Balkanu, je perzijski general Megabaz uporabil diplomacijo, da je prepričal Aminta I., da se podredi kot vazal Ahemenidskega cesarstva, s čimer se je začelo obdobje Ahemenidske Makedonije.<ref group="note">{{harvnb\|Olbrycht\|2010\|pp=342–343}}; {{harvnb\|Sprawski\|2010\|pp=131, 134}}; {{harvnb\|Errington\|1990\|pp=8–9}}. <br>Errington is skeptical that at this point [Amyntas I of Macedon offered any submission as a vassal at all, at most a token one. He also mentions how the Macedonian king pursued his own course of action, such as inviting the exiled Athenian tyrant Hippias to take refuge at Anthemous in 506{{nbsp}}BC.</ref> Ahemenidsko perzijsko [[hegemonija\|hegemonijo]] nad Makedonijo je za kratek čas prekinil Jonski upor (499–493 pr. n. št.), vendar jo je perzijski general Mardonij vrnil pod Ahemenidsko [[suzerenstvo\|suzereniteto]].<ref>{{harvnb\|Olbrycht\|2010\|p=344}}; {{harvnb\|Sprawski\|2010\|pp=135–137}}; {{harvnb\|Errington\|1990\|pp=9–10}}.</ref> Čeprav je Makedonija uživala visoko stopnjo avtonomije in nikoli ni postala [[satrapija]] (tj. provinca) Ahemenidskega cesarstva, se je od nje pričakovalo, da bo zagotovila vojake za ahemenidsko vojsko.<ref>{{harvnb\|Olbrycht\|2010\|pp=343–344}}; {{harvnb\|Sprawski\|2010\|p=137}}; {{harvnb\|Errington\|1990\|p=10}}.</ref> Aleksander I. je zagotovil makedonsko vojaško podporo [[Kserkses I.\|Kserksu I.]] (vladal 486–465 pr. n. št.) med drugo perzijsko invazijo na Grčijo v letih 480–479 pr. n. št., makedonski vojaki pa so se borili na strani Perzijcev v [[bitka pri Platajah\|bitki pri Platajah]] 479 pr. n. št. Po grški zmagi pri [[bitka pri Salamini\|Salamini]] leta 480 pr. n. št. je bil Aleksander I. zaposlen kot ahemenidski diplomat, da bi predlagal mirovno pogodbo in zavezništvo z Atenami, ponudba pa je bila zavrnjena.<ref>{{harvnb\|Sprawski\|2010\|pp=139–140}}.</ref> Kmalu zatem so se ahemenidske sile morale umakniti s celinske Evrope, kar je pomenilo konec perzijskega nadzora nad Makedonijo. ▲=== Makedonski imperij (334–323 pr. n. št.) === Z ogromno razširitvijo pod [[Aleksander Veliki\|Aleksandrom III. Velikim]] je Makedonija postala [[imperij]] in edina prava svetovna država v človeški zgodovini. Že po Aleksandrovi smrti 323 pr. n. št. so si makedonski imperij razdelili njegovi generali ([[diadohi]]), vendar je grška kultura vseeno prevladala na ozemljih, ki jih je osvojil. === Helenizem (323–146 pr. n. št.) === Po Aleksandrovi smrti 323 pr. n. št. je Makedonijo vodil general [[Antipater]], ki jo je kot strateg Evrope upravljal že med Aleksandrovimi pohodi. Antipater je v Makedonijo pripeljal mladega Aleksandrovega sina [[Aleksander IV. Makedonski\|Aleksandra IV.]], titularnega makedonskega kralja, in pa njegovo mati [[Roksolana\|Roksolano]]. Po Antipatrovi smrti 319 pr. n. št. so diadohi za naslednjega stratega Evrope izbrali Poliperhona, vendar je oblast v Makedoniji namesto njega prevzel Antipatrov sin [[Kasander Makedonski\|Kasander]]. 310/309 pr. n. št. je dal Kasander Aleksandra IV. in Roksolano ubiti, leta 305 pr. n. št. pa se je za makedonskga kralja oklical sam. V istem času so tudi drugi diadohi sami prevzeli kraljevske naslove. Vrstica 92 ⟶ 114: {{sklici\|2}} ~~==Reference==~~ ===Opombe=== {{Reflist\|group=note\|30em}} Vrstica 121 ⟶ 142: \|viaf= \|lccn= \|lcheading= \|wikititle= }} * [https://www.livius.org/maa-mam/macedonia/macedonia.html Ancient Macedonia] at [https://www.livius.org/ Livius], by Jona Lendering * [http://www.ashmolean.org/exhibitions/current/?timing=current&id=57&exhibitionYear=2011 Heracles to Alexander The Great: Treasures From The Royal Capital of Macedon, A Hellenic Kingdom in the Age of Democracy], [[Ashmolean Museum of Art and Archaeology]], University of Oxford * [https://www.britannica.com/place/Macedonia-ancient-kingdom-Europe "Macedonia, ancient kingdom"], entry from the ''Encyclopædia Britannica'' * [http://www.metmuseum.org/toah/hd/alex/hd_alex.htm "The Rise of Macedonia and the Conquests of Alexander the Great"], from the Metropolitan Museum of Art, Timeline of Art History

Makedonija (kraljestvo): Razlika med redakcijama