Homeopatija: Razlika med redakcijama

Hahnemann je postal prepričan v homeopatijo ko je prevajal delo škotskega fizika in kemika Williama Cullena v nemški jezik. Ker je bil skeptičen v Cullenovo teorijo o vplivu [[kininovec|kininovca]] na [[malarija|malarijo]], je zaužil nekaj lubja, da bi ugotovil ali zdravi vročino "z lastnostjo, da širi trebuh". Ob zaužitju lubja je opazil nekaj simptomov v trebuhu, vendar ni občutil vročine, drgetanja ali alergije, ki so sicer značilni za malarijo. Iz tega je sklepal, da vsa učinkovita zdravila ustvarjajo simptome pri zdravih ljudeh, podobne tistim ob bolezni. To je kasneje postal "zakon podobnosti" ki je najpomembnejši zakon v homeopatiji. Izraz "homeopatija" si je izmislil [[Samuel Hahnemann|Hahnemann]], prvič pa se je pojavil v tisku leta 1807, čeprav je že pred tem izdal več člankov s to teorijo.

[[Aristotel]] je utemeljil tako imenovani [[vitalizem]]; prepričanje, da imajo živa bitja življenjsko silo. Življenjska sila naj bi omogočala bitjem čutenje in dejavnost. Hahnemann je prevzel to idejo o nesnovni življenjski sili in jo umestil med temelje homeopatskega nauka.

Potenciranje pomeni zaporedno redčenje substanc ob hkratnem stresanju. Potenciranje poteka v zaporednih stopnjah z učinkovino, ki je rastlinskega, živalskega, mineralnega ali kemičnega izvora in z redčilom (na primer [[alkohol]], [[mlečni sladkor]], [[destilirana voda]], [[glicerol]]). Primer stopnje redčenja, ki je pogostapogost in ima oznako 30C: C, ki je [[rimske številke|rimska številka]] 100, pove, da homeopatsko zdravilo pridobijo tako, da v 100 kapljicah redčila zmešajo 1 kapljico učinkovine, nato eno kaplicokapljico iz tako pridobljene razredčine zmešajo v 100 kaplicahkapljicah svežega redčila. Nato zopet vzamejo eno kaplicokapljico iz te razredčine in pomešajo z novimi stotimi kaplicamikapljicami čistega redčila. Ta postopek v primeru 30C ponovijo 30-krat. Končen izdelek je tako razredčen v razmerju 1:100³⁰ oziroma 1:10⁶⁰ ozirmaoziroma ''1 proti 1 in 60 ničel''.

Homeopatska zdravila se izdajajo v obliki [[raztopina|raztopin]] ali [[globula|globul]] oziroma kroglic. Substance z nižjo potenco so tudi v obliki [[tableta|tablet]]. Velja prepričanje, da so bolj potencirana in bolj razredčena zdravila bolj učinkovita kot manj razredčena in manj potencirana.

[[Samuel Hahnemann|Hahnemann]] je pri nekaterih bolnikih opazil, da se zdravstveno stanje kljub ustrezno izbranem zdravilu ni izboljšalo. Menil je, da je zdravljenje neuspešno zaradi kroničnih motenj bolnikovega zdravja, ki so zapisane v [[dednina|dednini]]; te kronične obremenitve je imenoval ''miazme''. Miazme naj bi se med ljudmi prenašale z [[dednost|dedovanjem]], s [[spolni odnos|spolnimi odnosi]] ali z [[okužba|okužbo]]. Zoper določeno miazmo naj bi obstajalo tudi ustrezno zdravilo - ''nozoda''.

* '''Kompleksna homeopatija''': naj bi bila najbolj neustrezna oblika homeopatije. Po svojem principu zelo podobna farmakologiji. Izdelki so narejeni v komercialne namene in manjka osebni prisoppristop do bolnika;

Homeopatsko zdravljenje se prične z [[pogovor]]ompogovorom, v katerem usposobljen [[homeopat]] poišče in svetuje uporabo določenega homeopatskega zdravila. V kolikor je zdravilo ustrezno izbrano pomeni,in da so lastnosti zdravila čim bolj podobne [[simptom]]om bolnika, homeopati pričakujejo dobre rezultate. Homeopatsko zdravljenje se izvaja predvsem z osebenimosebnim pristopom do bolnika, kjer se homeopat ukvarja z [[osebnost]]jo človeka, in manj z njegovo telesno boleznijo.

Že v prvih raziskavah, ki so bile izvedene med drugo svetovno vojno, je bila učinkovitost homepoatskega zdravljenja ovržena. Kjub temu, da so bile prve raziskave slabo zastavljene in niso nudile natančnih dokazov, so kasnejše raziskave potrdile, da homeopatsko zdravljenje nima ustreznega učinka. Nobena učinkovina se ni pokazala kot drugačna od [[placebo|placeba]]. KasnejeTudi kasneje, ko so se rezultati raziskav izboljšali, se je izkazalo, da homeopatska zdravila nimajo nikakršnega učinka. Učinkovitost homeopatskih zdravil je bila abstraktno razložena, izhajajoč iz različnih fizikalnih teorij kot so [[kvantna mehanika]], [[teorija relativnosti]] in [[teorija kaosa]], vendar so razlage prihajale od ljudi, ki niso strokovnjaki na teh področjih in niso bile potrjene s poskusi.

Homeopatije [[medicina]] ne podpira in ne priznava, ker za uspešnost zdravljenja ni ustreznih kliničnih dokazov. Leta 2005 je medicinska revija [[The Lancet]] objavila raziskavo, ki je temeljila na analizi rezultatov 110 raziskav zdravljenja s homeopatskimi zdravili in 110 raziskav zdravljenja z običajnimi zdravili. Zaključek raziskave je bil, da homeopatsko zdravljenje ni dalo boljših rezultatov, kot ga nudi [[placebo]].<ref name="shang">{{navedi revijo |author1=Shang A |author2=Huwiler-Müntener K |author3=Nartey L|display-authors= ''et al'' |title=Are the clinical effects of homoeopathy placebo effects? Comparative study of placebo-controlled trials of homoeopathy and allopathy |journal=Lancet |volume=366 |issue=9487 |pages=726–732 |year=2005 |pmid=16125589 |doi=10.1016/S0140-6736(05)67177-2 |language=en}}{{ikona en}}</ref> Podobne zaključke je v poročilu, objavljenemu marca 2015, sklenil ''[[:en:National_Health_and_Medical_Research_Council|Nacionalni medicinski in raziskovalni koncil avstralske vlade]] ([[:en:National_Health_and_Medical_Research_Council|NHMRC]])'' in sicer, da ni dokazov o učinkovitosti homeopatije na katerokoli bolezen<ref>{{cite web|url=https://www.nhmrc.gov.au/guidelines-publications/cam02 |title=Dokazi o učinkovitosti homeopatije za obravnavo zdravstvenega stanja}}{{ikona en}}</ref>.

Homeopatska zdravila so močno razredčena oziroma [[#Potenciranje|potencirana]]. Običajno so tako razredčena, da sploh ne vsebujejo zdravilne učinkovine. To pomeni, da ne vsebujejo niti enega [[atom]]a, [[ion]]a ali [[molekula|molekule]] zdravilne učinkovine. Fizik [[:en:Robert_L._Park|Robert L. Park]], nekdanji izvršni direktor Ameriškega združenja za fiziko, je o tem izjavil: »Ker je najmanjša količina učinkovine v pripravku ena molekula, bi moral vsebovati pripravek 30C vsaj eno molekulo originalne učinkovine, raztopljene v najmanj 1.000.000.000.000.000.000.000.000.000.000.000.000.000.000.000.000.000.000.000.000 molekulah vode. Za to bi potrebovali zabojnik, ki je vsaj 30.000.000.000 krat večji od Zemlje.«<ref>{{cite journal |author=Ernst E |title=Is homeopathy a clinically valuable approach? |journal=Trends Pharmacol. Sci. |volume=26 |issue=11 |pages=547–8 |year=2005 |pmid=16165225}}{{ikona en}}</ref>

Ker homeopatska zdravila običajno vsebujejo le vodo ali alkohol, veljajo za varna. Zdravljenje s homeopatskimi zdravili daje pomisleke predvsem v tem, da bolniki ne dobijo ustrezne oskrbe za bolezni, ki se jih sicer lahko zdravi z običajnimi zdravili. V Sloveniji je primer, kjer je zaradi zdravljenja [[malarija|malarije]] s homeopatskim načinom, umrl pacient.<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20111209201927/http://www.gorenjskiglas.si/novice/kronika/index.php?action=clanek&id=18563 |title=Homeopatinja obsojena povzročitve smrti iz malomarnosti}}</ref>