Schwarzwald: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
nov iz en wiki
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
dodano iz en wiki
Vrstica 110:
 
Pomembna jezera naravnega, ledeniškega izvora v Schwarzwaldu so Titisee, Mummelsee in Feldsee. Predvsem v severnem Schwarzwaldu so številni drugi, manjše [[krnica|krnic]]. Številni rezervoarji, kot so – prej naravni, a veliko manjši – Schluchsee z drugimi jezeri Schluchseewerk, rezervoar Schwarzenbach, rezervoar Kleine Kinzig ali rezervoar Nagold se uporabljajo za proizvodnjo električne energije, zaščito pred poplavami ali oskrbo s pitno vodo.
 
== Geologija ==
[[File:Schwarzwald - Deutsche Mittelgebirge, Serie A-de.png|thumb|upright=1.3|Topografija Schwarzwalda]]
Schwarzwald je sestavljen iz pokrova [[peščenjak]]a na vrhu jedra iz [[gnajs]]a in [[granit]]a. Prej je delil tektonski razvoj z bližnjim gorovjem [[Vogezi]]. Kasneje v srednjem [[miocen]]u je na območje vplivalo obdobje prelomov in povzročilo nastanek [[Zgornja dolina Rena|Zgornje doline Rerna]]. V zadnjem ledeniškem obdobju [[Würmska poledenitev|Würmske poledenitve]] so Schwarzwald prekrivali [[ledenik]]i; več krnic (ali ledeniških jezer), kot je Mummelsee, je ostankov tega obdobja.
 
=== Podlaga ===
Geološko osnovo Schwarzwalda tvori kristalinska kamnina Variskične podlage. Na vzhodu in severovzhodu ga pokrivajo plošče iz Bunter peščenjaka, tako imenovane ploščadi. Na zahodnem robu padajoče, stopničasto [[Prelom (geologija)|prelomno]] vznožje meji na zgornji renski graben, sestavljen iz kamnin [[trias]]nega in [[jura|jurskega]] obdobja.
 
Prevladujoče kamnine podlage so gnajsi (orto- in paragnajsi, na jugu tudi migmatiti in diateksiti, na primer na Schauinslandu in Kandelu). V te gnajse so v obdobju [[karbon]]a prodrla številna granitna telesa. Med večjimi sta granit Triberg in granit Forbach, najmlajši je granit Bärhalde. Na jugu leži cona Badenweiler-Lenzkirch, v kateri so se ohranile [[paleozoik|paleozojske]] kamnine (vulkanit in sedimentne kamnine), ki jih interpretiramo kot interkalirane ostanke mikrokontinentalnega trka. Še bolj na jugovzhodu (okoli Todtmoosa) je vrsta eksotičnih vključkov: [[gabro]] iz Ehrsberga, [[serpentinit]]i in [[piroksenit]]i pri Todtmoosu, [[norit]] pri Horbachu), ki so verjetno ostanki akrecijskega klina celinskega trka. Omeniti velja tudi kotanjo v Rotliegendu, na primer kotlina Schramberg ali Baden-Baden z debelimi [[kremen]]ovo-[[porfir]]nimi in [[tuf]]nimi ploščami (izpostavljeni na primer na kamnitem masivu Batterta pri Baden-Badnu). Na severu bloka Dinkelberg (debelina nekaj sto metrov v geotermalni vrtini Basel) se pojavlja tudi debela kamnina ''rotliegendes'', prekrita s peščenjakom. Še bolj proti jugovzhodu, pod Juro, leži severnošvicarska permokarbonska kotlina.
 
=== Dvig gora ===
Od preloma Zgornje renske doline v eocenski dobi sta bili dvignjeni obe strani: Schwarzwald na vzhodu in Vogezi na zahodu. V središču leži [[vulkan]] Kaiserstuhl, ki sega v [[miocen]]. V časih, ki so sledili, je bila mezozojska platforma na višavju v veliki meri erodirana, razen ostankov peščenjaka in skupine Rotliegend, vendar se je ohranila v sami dolini. V pliocenu je izrazita, a neenakomerna izboklina posebej prizadela južni Schwarzwald, vključno s Feldbergom. Posledično je zgornja površina podlage v severnem delu gozda okoli Hornisgrinda precej nižja. V osrednjem Schwarzwaldu se je pojavila tektonska [[sinklinala]] Kinziga in Murga.
 
Geomorfolog Walther Penck je Schwarzwald obravnaval kot dvignjeno geološko kupolo in na njem oblikoval svojo teorijo o ''piemonttreppen'' (piedmontske klopi).<ref name=Harris1968>{{cite encyclopedia|author-last=Harris|author-first=Stuart A. |title=Treppen concept (penck) |encyclopedia=Geomorphology|series=Encyclopedia of Earth Science|year=1968 |isbn=978-3-540-31060-0 }}</ref><ref>{{cite journal |last1=Spreitzer |first1=H. |date=1951 |title=Die Piedmonttreppen in der regionalen Geomorphologie |jstor=25635740 |journal=Erdkunde |volume=5 |issue=4 |pages=294–305 |language=de }}</ref>
 
=== Ploščadi ===
Nad kristalinsko podlago severnega Schwarzwalda in sosednjimi deli osrednjega Schwarzwalda se v vidnih stopnicah dvigajo ploščadi iz peščenjaka. Najbolj odporne površinske plasti na stopničastem terenu mokrih višinskih puščav in višin okoli zgornjega toka reke Enz, ki so jih močno erodirali pritoki Murga, je kremen glavni [[konglomerat]]. Na vzhodu in severu so pokrivne plošče peščenjaka in rdeče gline. Južno od Kinziga se cona peščenjaka zoži na obrobje na vzhodu gorovja.
 
=== Ledena doba in topografija ===
Šteje se, da je bilo dokazano, da je bil Schwarzwald močno poledenel v najvišjih obdobjih vsaj poledenitev Riss in Würm (do približno 10.000 let nazaj). Ta ledeniška geomorfologija zaznamuje skoraj ves Visoki Schwarzwald, pa tudi glavni greben severnega Schwarzwalda. Razen tega je razvidno le iz velikega števila krnic, ki so pretežno obrnjene proti severovzhodu. Predvsem v tej smeri se je sneg nabiral na senčnih in zavetrnih pobočjih vršne planote, da je tvoril kratke krožne ledenike, ki so naredili stranice teh lijakastih vdolbin. V nekaterih od teh starih krnic so še vedno jezera, deloma posledica antropogenega dviga spodnjega roba krnice, kot so Mummelsee, Wildsee, Schurmsee, Glaswaldsee, Buhlbachsee, Nonnenmattweiher in Feldsee. Titisee je nastal kot ledeniško jezero za ledeniško [[morena|moreno]].
 
== Sklici ==