Schwarzwald: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
dodano iz en wiki |
nov iz en wiki |
||
Vrstica 21:
| map_size = 260
}}
'''Schwarzwald''' (nemško [ˈʃvaʁt͡svalt]) je veliko gozdnato gorovje v jugozahodni [[Nemčija|Nemčiji]], v [[nemška zvezna dežela|zvezni deželi]] [[Baden-Württemberg]], ki ga na zahodu in jugu omejuje dolina [[Ren]]a in blizu meja s [[Francija|Francije]] in [[Švica|Švice]].<ref name="britannica.com">{{Cite web|title=Black Forest {{!}} Description, Map, & Facts|url=https://www.britannica.com/place/Black-Forest-mountain-region-Germany|access-date=2021-01-17|website=Encyclopedia Britannica|language=en|archive-date=20 December 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201220064622/https://www.britannica.com/place/Black-Forest-mountain-region-Germany|url-status=live}}</ref> Je izvir [[Donava|Donave]] in [[Neckar]]ja.
Vrstica 32 ⟶ 31:
[[File:Part of Tabula Peutingeriana centered around present day Black Forest.jpg|thumb|Schwarzwald na [[Tabula Peutingeriana |Tabuli Peutingeriani]]: gorska veriga s fantastično oblikovanimi drevesi kot simbolom neurejenega in tako rekoč nedostopnega terena]]
[[File:Schwarzwaelder Bauernhaus um 1900.jpg|thumb|Kmečka hiša v Schwarzwaldu, 1898]]
[[File:Schwarzwaelderin in Tracht um 1900.jpg|thumb|left|upright=0.75| Neporočena ženska iz Schwarzwalda, ki nosi rdečo Bollenhut, 1898]]
V starih časih je bil Schwarzwald znan kot ''Abnoba mons'' (Pre-Germansko ''Abnoba''; starogrško ''τὰ Ἄβνοβα, ta Abnoba, Ἀβνοβαῖα ὄρη Abnobaia orē''), po keltski (galski) boginji Abnoba. V rimskih časih (pozna antika) je dobil ime ''Silva Marciana'' (Marcinski gozd, iz germanske besede ''marka'' = meja).<ref>[[Tabula Peutingeriana]]; Ammianus Marcellinus 21, 8, 2;</ref> Schwarzwald je verjetno predstavljal obmejno območje [[markomani|Markomanov]] (»mejno ljudstvo«), ki so bili naseljeni vzhodno od rimskega [[limes]]a. Ti pa so bili del germanskega plemena [[Svebi|Svebov]], ki je pozneje dalo ime zgodovinski državi [[Švabska|Švabski]]. Z izjemo rimskih naselij na obodu (npr. terme v Badenweileru ter rudniki v bližini Badenweilerja in Sulzburga) in gradnje [[rimska cesta|rimske ceste]] ''Kinzigtalstraße'' kolonizacije Schwarzwalda niso izvedli Rimljani, ampak [[Alemani]]. Naselili so in najprej kolonizirali doline ter prečkali staro mejo poselitve, tako imenovano »mejo rdečega peščenjaka«, na primer iz regije Baar. Kmalu zatem so bila kolonizirana čedalje višja območja in sosednji gozdovi, tako da so že do konca 10. stoletja na območju rdečega peščenjaka lahko našli prva naselja. Sem spada na primer Rötenbach, ki je bil prvič omenjen leta 819.
Vrstica 42 ⟶ 41:
Leta 1990 je veliko škodo v gozdu povzročila vrsta neviht. 26. decembra 1999 je orkan ''Lothar'' divjal čez Schwarzwald in povzročil še večjo škodo, zlasti na smrekovih monokulturah. Kot se je zgodilo po neurjih leta 1990, so bile velike količine podrtih hlodov več let shranjene v začasnih mokrih skladiščih. Učinke neurja dokazuje ''Lotharjeva pot'', [[Naravoslovna učna pot|gozdna učna in pustolovska pot]] v naravnem središču v Ruhesteinu na okoli 10 ha velikem visokogorskem gozdu, ki ga je uničil orkan. Več območij škode zaradi neurja, tako velikih kot manjših, je bilo prepuščenih naravi in se je danes spet razvilo v naravni mešani gozd.
== Geografija ==
[[File:High Black Forest nr Breitnau.JPG|thumb|Gozdovi in pašniki Visokega Schwarzwalda blizu Breitnaua]]
Schwarzwald se razteza od Visokega Rena na jugu do Kraichgaua na severu. Na zahodu ga omejuje Zgornjerenska nižina (ki z vidika naravne regije vključuje tudi nizko verigo predgorja); na vzhodu prehaja v Gäu, Baar in gričevje zahodno od Klettgaua. Od severa proti jugu se Schwarzwald razteza na več kot 160 km in doseže širino do 50 km na jugu in 30 km na severu.<ref>[http://www.landwirtschaft-mlr.baden-wuerttemberg.de/servlet/PB/menu/1257064_l1/index1221750829191.html Information Service for Agriculture, Nutrition and Regional Planning] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120210085849/http://www.landwirtschaft-mlr.baden-wuerttemberg.de/servlet/PB/menu/1257064_l1/index1221750829191.html |date=10 February 2012 }} at the Ministry for Regional Planning, Nutrition and Consumer Protection in Baden-Württemberg</ref> Schwarzwald je najvišji del južnonemške Stufenland in velik del je gosto poraščen, delček Hercinskega gozda antike.
Upravno spada Schwarzwald v celoti v deželo [[Baden-Württemberg]] in obsega mesta [[Pforzheim]], [[Baden-Baden]] in [[Freiburg im Breisgau]] ter naslednja okrožja (''Kreise''): *na severu: Enz, Rastatt in Calw;
*v sredini: Freudenstadt, Ortenaukreis in Rottweil;
*na jugu: Emmendingen, Schwarzwald-Baar, Breisgau-Hochschwarzwald, Lörrach in Waldshut.
=== Naravne regije ===
Naravne regije Schwarzwalda so ločene z različnimi značilnostmi.
[[geomorfologija|Geomorfološko]] je glavna delitev med položna vzhodna pobočja z večinoma zaobljenimi griči in širokimi planotami (t.i. ''Donavski relief'', ki je še posebej izrazit na severu in vzhodu na [[peščenjak]]u Bunter) ter globoko vrezanim, strmo padajočim terenom na zahodu, ki pada v [[Zgornja dolina Rena|Zgornji Renski graben]]; tako imenovani dolinski Schwarzwald (''Talschwarzwald'') s svojim renskim reliefom. Tu, na zahodu, najdemo najvišje gore in največje lokalne višinske razlike (do 1000 metrov). Doline so pogosto ozke in grapaste. Vrhovi so zaobljeni, na njih so ostanki planot in ''arête'' (ostri greben) podobnih reliefov.
Geološko je tudi najbolj jasna delitev med vzhodom in zahodom. Velika območja vzhodnega Schwarzwalda, najnižje plasti južnonemškega Stufenlanda, sestavljenega iz peščenjaka Bunter, prekriva navidezno neskončen iglasti gozd z otoškimi jasami. Izpostavljena baza na zahodu, pretežno sestavljena iz [[metamorfne kamnine|metamorfnih kamnin]] in [[granit]]ov, je bila kljub razgibani topografiji lažje poselitvena in je danes s svojimi pestrimi travniškimi dolinami videti veliko bolj odprta in vabljiva.
[[File:Luftaufnahme-Feldberg-Seebuck-30122004.jpg|thumb|Feldberg, najvišja gora v Schwarzwaldu, SV od Freiburga]]
Najpogostejši način delitve regij Schwarzwalda pa je od severa proti jugu. Do 1930-ih je bil Schwarzwald razdeljen na severni in južni Schwarzwald, meja pa je bila meja doline Kinzig. Kasneje je bil Schwarzwald razdeljen na močno gozdnat severni Schwarzwald, spodnji, osrednji del, ki se je pretežno uporabljal za kmetijstvo v dolinah, je bil osrednji Schwarzwald in veliko višji južni Schwarzwald z značilnim visokogorskim gospodarstvom in ledeniškim reliefom ledene dobe. Izraz Visoki Schwarzwald se je nanašal na najvišja območja južnega in južnega osrednjega Schwarzwalda.
Začrtane meje pa so bile precej raznolike. Robert Gradmann je leta 1931 Centralni Schwarzwald poimenoval porečje reke Kinzig, na zahodu pa odsek do spodnjega pritoka Elza in Kinzig Gutacha.<ref>Robert Gradmann: ''Süddeutschland.'' Engelhorn, Stuttgart 1931. Reprint: Wissenschaftliche Buchgesellschaft Darmstadt, {{ISBN|3-534-00124-9}}. Vol. 2: ''The einzelnen Landschaften'', p. 85.</ref> Pragmatična delitev, ki ni usmerjena le na naravne in kulturne regije, uporablja najpomembnejše prečne doline. Na podlagi tega je osrednji Schwarzwald omejen s Kinzigom na severu in črto od Dreisama do Gutacha na jugu, ki ustreza coni Bonndorf Graben in poteku današnje zvezne ceste B 31.
Leta 1959 je Rudolf Metz združil prejšnje delitve in predlagal modificirano tristransko razdelitev, ki je združevala naravne in kulturne regionalne pristope in je bila široko uporabljena.<ref>c.f. ''Das Land Baden-Württemberg – Amtliche Beschreibung nach Kreisen und Gemeinden.'' Vol. 1: ''Allgemeiner Teil.'' Kohlhammer Verlag, Stuttgart 1974, {{ISBN|3-17-001835-3}}, p. 32, or: Christoph Borcherdt (ed.): ''Geographische Landeskunde von Baden-Württemberg.'' 3rd edition, Kohlhammer, Stuttgart, 1993, pp. 169 f.</ref> Njegov osrednji Schwarzwald na severu omejuje razvodje med Acherjem in Renchom ter nato med Murgom in Kinzigom ali Forbachom in Kinzigom, na jugu z območjem Bonndorf Graben, ki omejuje Schwarzwald na vzhodu, tako kot Freudenstadt Graben severneje s prehodom v severni Schwarzwald.<ref name="Metz59">Rudolf Metz: ''Zur naturräumlichen Gliederung des Schwarzwalds'' In: Alemannisches Institut (ed.): Alemannisches Jahrbuch 1959, Schauenburg, Lahr 1959, pp. 1–33</ref>
==== Delo Inštituta za uporabno geografijo ====
Priročnik o naravnih regijah Nemčije, ki ga je izdal Zvezni urad za regionalno geografijo (''Bundesanstalt für Landeskunde'') od zgodnjih 1950-ih, imenuje Schwarzwald kot eno od šestih večjih krajinskih regij na terciarni ravni znotraj sekundarne regije Južno nemški Stufenland in hkrati ena od devetih novih večjih skupin krajinskih enot. Razdeljen je na šest tako imenovanih večjih enot (4. nivoji krajine). Ta delitev je bila izpopolnjena in spremenjena v več naslednjih publikacijah (1:200.000 posameznih listov zemljevida) do leta 1967, od katerih je vsaka pokrivala posamezne odseke zemljevida. Tudi gorovje je bilo razdeljeno na tri regije. Severna meja osrednjega Schwarzwalda v tej klasifikaciji poteka južno od doline Rench in Kniebisa do blizu Freudenstadta. Njena južna meja se je spreminjala z vsako izdajo.
Leta 1998 je državni oddelek za varstvo okolja Baden-Württemberg (danes Državni oddelek za okolje, raziskave in varstvo narave Baden-Württemberg) objavil prenovljeni oddelek za naravno regijo Baden-Württemberg.<ref>{{Internetquelle |autor=Thomas Breunig |url=https://web.archive.org/web/20151123095937/http://www.fachdokumente.lubw.baden-wuerttemberg.de/servlet/is/50033/info01.pdf?command=downloadContent&filename=info01.pdf |titel=Überarbeitung der Naturräumlichen Gliederung Baden-Württembergs auf Ebene der naturräumlichen Haupteinheiten |werk=Naturschutz-Info 1998 Heft 1 |hrsg=Landesanstalt für Umweltschutz Baden-Württemberg |seiten=55–58 |datum=1998-05 |format=PDF; 2,41 MB |offline= |archiv-url= |archiv-datum= |abruf=2015-11-23}}</ref> Omejen je na raven naravnih regionalnih večjih enot in se od takrat uporablja za državno upravo za ohranjanje narave:
[[File:Yburg von Fremersberg (cropped).jpg|thumb|Pobočja severnega Schwarzwalda do zgornje renske nižine (severne doline Schwarzwalda)]]
Predgorje Schwarzwald (''Schwarzwald-Randplatten'', 150) geomorfološko tvori planote na severnem in severovzhodnem obrobju gorovja, ki se spuščajo do Kraichgaua na severu in pokrajine Heckengäu na vzhodu. Razrezane so z dolinami, zlasti tistimi rečnega sistema Nagold, v posamezna medrečja; ozek severozahodni prst sega čez Enz pri Neuenbürgu in meji tudi na srednji tok reke Alb na zahodu do točke neposredno nad Ettlingenom. Na jugozahodu ji mejijo ''Grindenschwarzwald und Enzhöhen'' (151), vzdolž zgornjega toka rek Enz in Murg, ki tvorita srce severnega Schwarzwalda. Zahod severnega Schwarzwald tvorijo doline severnega Schwarzwald (''Nördliche Talschwarzwald'', 152) s srednjim tokom Murga okoli Gernsbacha, srednjim tokom Oosa do Baden-Badna, srednjim tokom Bühlota nad Bühlsom in zgornji tok Rencha okoli Oppenaua. Njihove izstopne doline iz gorovja so vse usmerjene proti severozahodu.
[[File:Langbrunnen Welschensteinach 01 Kandelhöhenweg.jpg|thumb|Travniško gospodarstvo v stranskih dolinah Kinziga, osrednji Schwarzwald]]
Centralni Schwarzwald (153) je v glavnem omejen na porečje reke Kinzig nad Offenburgom ter Schutter in nizke griče severno od Elza.
Jugovzhodni Schwarzwald (''Südöstliche Schwarzwald'', 154) sestavljajo predvsem porečja zgornjih tokov [[Donava|Donave]], Brigach in Breg ter leve stranske doline Wutacha severno od Neustadta – in tako odtekajo od severovzhoda od južni Schwarzwald. Na jugu in zahodu ji meji Visoki Schwarzwald (''Hochschwarzwald'', 155) z najvišjimi vrhovi v celotnem območju okoli Feldberga in Belchena. Njegov vzhodni del, južna planota Schwarzwald, je orientirana proti Donavi, vendar se preko Wutacha in Alba izliva v Ren. Južni greben Schwarzwalda na zahodu je globoko zarezan z [[Ren]]om v številne grebene. Takoj desno od reke Wiese nad Lörrachom se dviga razmeroma majhna miza iz peščenjaka Bunter-Rotliegendes višavja Weintenau (''Weitenauer Bergland'') na skrajnem jugozahodu Schwarzwalda; morfološko, geološko in podnebno je ločen od ostalih delov južnega Schwarzwalda in se v tej klasifikaciji šteje tudi za del Visokega Schwarzwalda.
[[File:Belche-vum-Minschtertal.jpg|thumb|Belchen v južnem Schwarzwaldu z golo kupolo, viden iz Münstertala]]
=== Gore ===
S 1493 m nadmorske višine je Feldberg v južnem Schwarzwaldu najvišji vrh območja. Na istem območju sta tudi Herzogenhorn (1415 m) in Belchen (1414 m). Na splošno so gore v južnem ali Visokem Schwarzwaldu višje od tistih v severnem Schwarzwaldu. Najvišji vrh Schwarzwalda severno od črte Freiburg–Höllental–Neustadt je Kandel (1241,4 m). Tako kot najvišja točka severnega Schwarzwalda, Hornisgrinde (1163 m), ali razgledne gore južnega Schwarzwalda, Schauinsland (1284,4 m) in Blauen (1164,7 m), leži blizu zahodnega roba verige.
=== Reke in jezera ===
[[File:Schiltach Ufer.jpg|thumb|Reka Schiltach v Schiltachu]]
[[File:Schluchsee.jpg|thumb|Schluchsee, severno od St. Blasiena]]
Reke v Schwarzwaldu vključujejo [[Donava|Donavo]] (ki izvira v Schwarzwaldu kot sotočje rek Brigach in Breg), Enz, Kinzig, Murg, Nagold, [[Neckar]], Rench in Wiese. Schwarzwald zavzema del celinskega razkola med [[povodje]]m [[Atlantski ocean|Atlantskega oceana]] (odmaka [[Ren]]) in povodjem [[Črno morje|Črnega morja]] (odmaka Donava).
Najdaljše reke Schwarzwalda so (dolžina vključuje odseke zunaj Schwarzwalda):
* Enz (105 kilometrov)
* Kinzig (93 kilometrov)
* Elz (90 kilometrov)
* Wutach (91 kilometrov)
* Nagold (90 kilometrov), hidrološka glavna arterija sistemov Nagold-Enz
* Donava (86 kilometrov), izvira:
** Breg (46 kilometrov)
** Brigach (40 kilometrov)
* Murg (79 kilometrov)
* Rench (57 kilometrov)
* Schutter (56 kilometrov)
* Wiese (55 kilometrov)
* Acher (54 kilometrov)
* Dreisam (vključno z Rotbachom 49 kilometrov)
* Alb (vključno z Menzenschwander Alb 43 kilometrov)
* Glatt (37 kilometrov)
* Möhlin (32 kilometrov)
* Wolf (31 kilometrov)
* Schiltach (30 kilometrov)
* Wehra (vključno z Rüttebachom 28 kilometrov)
* Oos (25 kilometrov)
* Glasbach (18 kilometrov), hidrološka glavna arterija sistema Neckar
Pomembna jezera naravnega, ledeniškega izvora v Schwarzwaldu so Titisee, Mummelsee in Feldsee. Predvsem v severnem Schwarzwaldu so številni drugi, manjše [[krnica|krnic]]. Številni rezervoarji, kot so – prej naravni, a veliko manjši – Schluchsee z drugimi jezeri Schluchseewerk, rezervoar Schwarzenbach, rezervoar Kleine Kinzig ali rezervoar Nagold se uporabljajo za proizvodnjo električne energije, zaščito pred poplavami ali oskrbo s pitno vodo.
== Sklici ==
| |||