Kraljevina Saška: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
ods. Link FA/GA |
m pravopis ("s čemer" -> "s čimer") |
||
Vrstica 19:
Dežela se je hitro industrializirala. Le redki predeli so ohranili kmečko strukturo. Prevladovala so manjša in srednja podjetja, ki so rasla tudi na podeželju. Promet se je prilagajal razvoju industrije (prva nemška železnica na večjo razdaljo, Leipzig-Dresden, je začela voziti leta 1839, parniki po [[Laba|Labi]] leta 1837). Industrija je privabljala v deželo nove delavce, prebivalstvo je hitro naraščalo in z njim revščina industrijskega proletariata. Gospodarski in socialni položaj delavstva je bil posebno slab v tekstilni industriji, v kateri je leta 1832 delala tretjina zaposlenih. Saška je tako postala domovina organiziranega nemškega delavskega gibanja.
Do ponovnih delavskih nemirov je prišlo v [[Revolucije leta 1848|letu revolucij]], letu 1848, ko je na Saškem začel delovati centralni komite nemških delavcev. Razpust parlamenta 1. maja je sprožil majsko vstajo v Dresdnu. Vlada je demokratičnim in delno socialističnim zahtevam najprej popustila, potem pa vstajo s pomočjo pruskih čet krvavo zadušila, dvakrat razpustila deželni zbor (''Landtag'') in se vrnila k stari ustavi. Nastopilo je obdobja reakcije, zaznamovano s politiko ministrskega predsednika in zunanjega ministra [[Friedrich Ferdinand von Beust|Friedricha Ferdinanda von Beusta]], ki je poskušal srednje velike nemške države povezati v tretjo politično silo med Prusijo in Avstrijo, s
==V združeni Nemčiji==
| |||