Konstantin V. Kopronim: Razlika med redakcijama

Konstantin je bil oster nasprotnik čaščenja podob. Februarja 754 je sklical cerkveni zbor v Hieriji, katerega so se udeležili izključno ikonoklastični [[škof]]i. Zbor je odobril cesarjevo versko politiko in omogočil izvolitev novega ikonoklastičnega patriarha, nekaterih Konstantinovih stališč pa ni podprl. Potrdil je status Marije kot Matere božje (Teotokos), okrepil rabo izrazov "svetnik" in "svét" in obsodil onečaščenje, požiganje in ropanje cerkva, s čemerčimer je zavezal usta ikonodulom. Zboru je sledilo odstanjevanja ikon s cerkvenih zidov in ikonodulov z dvora in državne uprave. Glavna središča ikonodulov so bili [[samostan]]i, zato je Konstantin posebno pozornost posvetil prav njim. Menihe je prisilil, da so se na [[Konstantinopelski hipodrom|konstantinopelskem hipodromu]] poročili z nunami, premoženje samostanov pa je zaplenil v korist države in vojske. Represija proti menihom je dosegla višek leta 766, izvajal pa jo je predvsem cesarjev general Mihael Lahanodrahon, ki je dal uporne menihe oslepiti in izgnati.