Arzava: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
pravopis
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
np
 
Vrstica 1:
[[Slika:King Tarkasnawa of Mira Kingdom circa 1350 BC.jpg|thumb|Kralj Mire Tarkasnava okoli leta 1350 pr. n. št.]]
 
'''Arzava''' je bila regija in politična entiteta (kraljestvo ali zveza lokalnih državic) v zahodni [[Anatolija|Anatoliji]] v drugi polovici 2. tisočletja n. št. (približno od 15. stoletja pr. n. št. do začetka 12. stoletja pr. n. št.). Domneva se, da je bilo jedro države ob reki Kestos ([[Turščina|turško]] Küçük Menderes). Njena prestolnica je bila Apasa, kasnejši [[Efez]]. Ko so Arzavo podjarmili [[Hetiti]], so jo razdelili v tri province. Južna provinca ob reki [[Meander (reka)|Meander]] se je imenovala Mira in kasneje [[Karija]]. Provinca ob reki Gediz se je imenovala Dežela ob reki Seha in kasneje [[Lidija]]. Vzhodna provinca se je imenovala Hapala.<ref name=ref1>J. David Hawkins (1998). "Tarkasnawa King of Mira: Tarkendemos, Boğazköy Sealings, and Karabel ". ''Anatolian Studies'' '''48''':1–31.</ref>
 
Predhodnico Arzave [[Asuva|Asuvo]], v katero so bili vključeni tudi deli zahodne Anatolije, so podjarmili Hetiti kralja [[Tudhalija I.|Tudhalije I.]] okoli leta 1400 pr. n. št.<ref>Kelder, 2003-2004. str. 65-66.</ref> Arzava je bila zahodna hetitska soseda in tekmica Srednjega in Novega hetitskega kraljestva. V hetitskih besedilih je omenjena kot tesna zaveznica Ahijave, ki ustreza [[Ahajci|Ahajcem]] v [[mikenska doba|mikenski]] [[Grčija|Grčiji]].<ref name=ref3>Kelder, 2003-2004, str. 66.</ref> Ahajci in Arzava so v več obdobjih sklenili zvezo proti Hetitom.<ref name=ref4>Kelder, 2003-2004, str. 54.</ref>