Možgansko deblo: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
m vrnitev sprememb uporabnika 109.123.5.218 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika 89.143.67.224
Oznaka: vrnitev
Vrstica 17:
}}
 
'''Možgansko deblo''' ({{jezik-la|truncus cerebri, truncus encephali}}) je del možganov. Sestavljajo ga [[podaljšana hrbtenjača]], [[pons]] in [[mezencefalon]]. Iz njega izvira večina [[možganski živec|možganskih živcev]].<ref>{{navedi splet |url=http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=deblo |title=Deblo |work=Slovenski medicinski slovar |accessdate=19. 10. 2012}}</ref> Pomemben je za vzdrževanje [[zavest]]i, uravnavanje [[spanje|spalnega cikla]], delovanja [[srce|srca]], [[dihanje|dihanja]] in prehranjev{{opombe}}prehranjevanje.
 
Možgansko deblo sestavljajo ventralni deli [[rombencefalon]]a: podaljšana hrbtenjača, ''pons'' in ''isthmus rombencephali'' in mezencefalon (srednji možgani).
Leži med zgornjim robom [[atlas (anatomija)|atlasa]] in deli [[sfenoidalna kost|sfenoidalne kosti]].
 
Dela možganskega debla sta:
* ventrobazilarni (na bazi [[lobanja|lobanje]]),
* dorzalni (pokrov ali ''tegmentum'').<ref>{{navedi knjigo |title=Anatomija človeškega telesa - Compendium topografske anatomije in navodila za vaje |author=Božena Pejković |publisher=Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta Maribor |year=2007 |isbn=978-961-91599-58}}</ref>
 
Možgansko deblo je posteriorni del možganov, ki se nadaljuje s [[hrbtenjača|hrbtenjačo]].<ref>{{DorlandsDict|two/000014404|brainstem}}</ref><ref>{{MeshName|Brain+Stem}}</ref> Iz možganskega debla izhajajo možganski živci, ki so glavno motorično in senzorično oživčenje obraza in vratu. Skozi ta del možganov potekajo motorične in senzorične povezave glavnega dela možganov in telesa. Te povezave so [[kortikospinalni trakt]] (''tractus corticospinalis'') (motorični), [[medialni lemniskus]] (''lemniscus medialis'') (fin dotik, zaznavanje vibracij in [[propriocepcija]]) in [[spinotalamični trakt]] (''tractus spinothalamicus'') (bolečina, temperatura, srbenje, grobi dotik). Možgansko deblo je pomembno za [[regulacija|uravnavanje]] delovanja srca in dihanja. Uravnava tudi osrednji živčni sistem in je ključen za vzdrževanje zavesti in uravanavanje spalnega cikla.
 
== Funkcije ==
# Funkcija kanala: ascendentne in descendentne poti potekajo v ali iz hrbtenjače, malih možganov, talamusa in možganske skorje.
# Funkcija možganskih živcev: senzorični in motorični možganski živci so del obkrajnega živčnega sistema in so enakovredni živcem hrbtenjače. Oskrbujejo obraz, glavo in visceralo.
# Integracijske funkcije: vključujejo kompleksne motorične vzorce kot so gibanje, dihanje, srčno-žilna dejavnost in budnost.
 
== Znaki okvare možganskega debla ==
Znaki okvare debla so globoka sprememba zavesti in nenormalni refleksi. Najpogostejši znaki so nenormalni [[roženica|kornealni]] refleksi in [[zenica|zenične]] reakcije, navzkrižni (''alternantni'') sindromi (kontralateralna [[hemipareza]] in homolateralna okvara jeder možganskih živcev)<ref>{{navedi knjigo |title=Klinična nevrologija |editor=Erih Tetičkovič |year=1997 |place=Maribor |publisher=Založba Obzorja |page=33}}</ref> ter motnje požiranja in dihanja.<ref>{{navedi knjigo |title=Izbrana poglavja iz nevrokirurgije |editor=Tadej Strojnik |place=Maribor |publisher=Medicinska fakulteta |year=2010 |page=18-19}}</ref>
 
Lokaliziranje nevroloških lezij možganskega debla temelji na razumevanju funkcij anatomskih struktur debla in njihovem testiranju.
 
[[Image:Human_brain_frontal_(coronal)_section_description.JPG|thumb|right|250px|Na koronarnem rezu so označeni:</br>
1 [[veliki možgani]],</br>
2 [[talamus]],</br>
3 [[mezencefalon]],</br>
4 [[Pons (možgani)|pons]],</br>
5 [[podaljšana hrbtenjača]],</br>
6 [[hrbtenjača]].</br>]]
 
== Sklici in opombe ==
{{opombe}}
 
{{Živčevje človeka}}