Lom: Razlika med redakcijama

▲'''Lom''' je pojav, ki nastane predvsem pri [[krhkih materialih]], ko jih obremenimo z mehansko obremenitvijo. Ti materiali se pri [[obremenitvi plastično]] ne [[deformirajo]], temveč elastični deformaciji sledi [[lom]]. [[Material]] se razdeli na dva ali več delov. Če v materalu ni nobene napake, se poruši pri napetosti, ki je enaka teoretični kohezijski trdnosti. Ta [[napetost]] je zelo velika. Okoli 10 odstotkov [[elastični modul|elastičnega modula]]. Dejanske zlomne trdnosti materialov so bistveno manjše. V krhkih materialih navzočnost razpoke izredno zmanjša lomno napetost. Ob vrhu razpoke se namreč pojavi koncentracija napetosti. Vsak material, tudi tisti najbolj krhki, se ob prelomnini plastično deformirajo.

▲Lome delimo glede na to, koliko energije se porabi za [[lom]]. Malo energije se porabi pri [[krhkem lomu]], veliko pa pri [[žilavem lomu]].

▲V steklu in keramičnih materialih so navadno navzoče razpoke ali druge napake, ki povzročijo koncentracijo [[napetosti]]. Pri [[kovinah]] pa morajo [[razpoke]] najprej nastati. Ugotovljeno je bilo, da se [[kovine]] pred lomom vsaj malo [[plastično deformirajo]], pri čemer nastanejo mikrorazpoke zaradi nakopičenja [[dislokacij]] ob kristalnih mejah ali delcih, lahko pa nastanejo tudi z reakcijo [[dislokacij]], ki drsijo po nevzporednih drsnih ravninah. Napredovanje razpoke v polikristalih lahko poteka po mejah kristalnih zrn - [[interkristalni lom]] ali skozi kristalna zrna po določenih razkolnih ravninah-[[transkristalni]] ali [[razkolni lom.]] Za žilav [[lom]] ni nujen nastanek in napredovanje razpoke. Do loma lahko vodijo procesi pri plastični deformaciji. Žilavi lomi so transkirstalni.