Krištof Ravbar: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 19:
== Življenje in delo ==
[[Slika:COA Reuber bw.jpg|sličica|260px|Grb Ravbarjev - Siebmacher Wappenbuch 1701/1705]]
Krištof pl. Ravbar je bil drugi ljubljanski škof in državnik, diplomat in vojaški strateg. Njegov oče Nikolaj Ravbar, je bil glavar v Trstu (1473) in Pazinu (1482); mati Doroteja pa je izvirala iz plemičev iz Lienza in Jame (von Luenz (Lienz) und zum Luegg) <ref>A. Dimitz, ''Geschichte Krains'', t. 2, s. 13.</ref>., sestra Erazma Jamskega. Šolati se je verjetno začel v Trstu, univerzo pa je obiskoval v Padovi, kjer je leta 1501 doktoriral iz civilnega in cerkvenega prava. Po očetu je imel zveze na dvoru in cesar [[Friderik III. Habsburški|Friderik III.]] ga je 10-letnega leta 1488 imenoval za naslednika prvemu ljubljanskemu škofu, [[Žiga Lamberg|Lambergu]]. Škofovsko posvečenje je verjetno prejel po letu 1505, morda šele pred letom 1520 <ref> P. Simoniti, 2007, 97. </ref>. Bil je spreten upravitelj in sposoben pravnik, za zasluge v cesarski službi mu je dal [[Ferdinand I. Habsburški]] naslov in pravni položaj kneza (knezoškof). Tudi na podlagi te funkcije je bil tudi Deželni glavar Kranjske in Slovenske marke. Malo manj kot pol stoletja je bil močno povezan z življenjem na Slovenskem; upiral se je Benečanom, Turkom, naslonil se je na habsburško monarhijo, milo pa je nastopal zoper [[Slovenski kmečki upor|kmečke upornike]].
 
=== Diplomatska in državniška dejavnost ===
Vrstica 32:
 
=== Vojna s Turki in Benetkami ===
V času škofa Krištofa Ravbarja je bila Kranjska ogrožena s Turškimi vpadi in v vojni z Benetkami. Tudi kot škof je škofovsko palico večkrat zamenjal z mečem in se aktivno udeleževal v obeh vojnah. V bojih, v katerih sta bila tudi njegova brata, se je menda odlikoval s svojim pogumom, krutostjo in tudi fizično postavo. V vojni z Benetkami, ki se je je udeležil, sta njegova brata Nikolaj in Mihael padla v beneško ujetništvo. Bil je leta 1511 ob poveljniku cesarskih čet proti Benetkam Janezu Turjaškemu. <ref>Valvasor: Ehre/XV/401</ref> Osvoboditev obeh njegovih bratov je posebej naročil sam cesar Maksimilijan I.. Leta 1530 je kot deželni glavar na Hrvaško poslal komisijo s Kacijanerjem, nekdanjim cesarski kapitanom, da bi z grofom Zrinjskim pripravili ukrepe za preprečitev turških vpadov.
 
== Sklici ==