Poljski zajec: Razlika med redakcijama

| binomial_authority = [[Peter Simon Pallas|Pallas]], 1778

}}

'''Poljski zajec''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Lepus europaeus''''') je [[vrsta (biologija)|vrsta]] zajca, ki je razširjen po celi [[Evropa|Evropi]] razen [[Islandija|Islandije]] in severne [[Skandinavija|Skandinavije]]; po jugozahodni, srednji in vzhodni [[Azija|Aziji]] in [[Afrika|Afriki]].

 

 

Giblje se lahko počasi ali hitro. Pri počasnem gibanju je telo zgrbljeno, skače tako da se zadnje noge dotikajo tal od prstov do skočnega sklepa. Pri naglem premikanju pa je zajec stegnjen in se zadnje noge dotikajo tal samo s prsti. Na prednjih nogah ima pet prstov, tretji srednji je najdaljši. Zadnje noge imajo štiri prste, prvi notranji je najkrajši. Pri gibanju meče zadnje noge pred prednje, prednje noge pa polaga eno za drugo. Pri hranjenju se razen s skoki giblje tudi s potezanjem. Teče lahko s hitrostjo 65 – 75 km na uro, pri tem dela skoke 3,5 do 4 m. V višino skoči 2 m visoko. Dobro tudi plava, vendar v vodo ne gre rad.

 

Na [[svet]]u je 54 različnih vrst [[zajec|zajcev]], [[Slovenija|Slovenijo]] pa naseljujeta dve vrsti. Zajce so še do nedavnega prištevali med [[glodavec|glodavce]]. Vendar z njimi nimajo skupnih prednikov in spadajo v samostojen red zajcev. V Evropi so poleg poljskega še [[planinski zajec]] in [[divji kunec]]. Zajci sicer imajo glodače, vendar se od [[glodavci|glodavcev]] ločijo po številu [[zob]]. Glodavci imajo v zgornji čeljusti po dva močna sekalca, zajci pa po 4 sekalce (dva močna in dva podporna). [[Sekalec|Sekalci]] pri zajcih rastejo vse življenje ker se sekalci pri glodanju nenehno obrabljajo. Če se ne bi obrabljali bi predolgi seklaci zajca lahko ovirali pri hranjenju. Ko jedo, zajci s čeljustmi gibljejo vodoravno in hrane nikoli ne držijo s prvimi nogami. S krčenjem gozdov in širjenjem kultiviranih površin se je zajcu v Evropi močno razširil življenjski prostor. Tako danes naseljuje praktično celo Evropo.

 

 

=== Prehrana ===

Zajec je rastlinojedec, objeda zelene dele rastlin (kot so: trave, zelišča, poganjki, jagode,...), pozimi pa tudi [[lubje]].

Rastlinska [[hrana]], ki je na razpolago vse leto, je trda, žilava in z obiljem težko prebavljive [[celuloza|celuloze]], mehki sočni in hranljivi plodovi in semena pa so na voljo le v določeni sezoni. Zato imajo rastlinojedi drugačno zgradbo prebavil kot mesojedi. Pri zajcih se celuloza začne prebavljati šele v slepem [[črevo|črevesju]], ki leži za [[želodec|želodcem]], obenem pa potuje hitro skozi prebavno cev, zato jo slabo izkoristijo. Tako jim ne preostane drugega, kot da mehke, črne iztrebke še enkrat zaužijejo. Ti iztrebki so bogati z [[vitamin]]i in neprebavljenimi snovmi. Živali jih poberejo neposredno iz zadnje odprtine. Tu gre za posebne oblikovane sluzaste iztrebke (caecotrofa), ki se tvorijo v slepi krivini želodca in jih zajec izloča, ko miruje. Caecotrofa se od običajnih iztrebkov razlikujejo po podolgovati obliki in so za polovico manjši od bobkov.