Drač: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Shabicht (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
dodano
Vrstica 22:
|subdivision_type2 =
|subdivision_name2 =
|leader_title = Županja<ref>{{cite web |publisher=Bashkia Durrës |title=Historiku i Kryetareve |url=https://www.durres.gov.al/bashkia/kryetari/74-historiku-i-kryetareve |access-date=29 September 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201010201123/https://www.durres.gov.al/bashkia/kryetari/74-historiku-i-kryetareve |archive-date=10 October 2020 |language=sq |url-status=live}}</ref>
|leader_title = Županja
|leader_name = ValbonaEmiriana Sako ([[Socialistična stranka Albanije|PS]])
|established_title =
|established_date =
Vrstica 30:
|population_as_of = 2011
|population_density_km2 =
|population_footnotes = <ref name="Census 2011 Durrës County">{{cite web |last=Nurja |first=Ines |publisher=Institute of Statistics (INSTAT) |title=Censusi i popullsisë dhe banesave/ Population and Housing Census–Durrës (2011) |url=http://www.instat.gov.al/media/3061/3__durres.pdf |access-date=29 September 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200327145006/http://www.instat.gov.al/media/3061/3__durres.pdf |archive-date=27 March 2020 |location=Tirana |page=85 |url-status=live}}</ref>
|population_footnotes = <ref>[http://www.instat.gov.al/media/3061/3__durres.pdf Censusi i popullsisë dhe banesave 2011]</ref>
|population_urban = 113&thinsp;249175.110
|population_note =
|timezone = [[Srednjeevropski čas|CET]]
Vrstica 42:
|blank_name = [[Registracijske oznake za cestna vozila v Albaniji|Registrska oznaka]]
|blank_info = DR
|website = {{URL|httpshttp://www.durres.gov.al/|durres.gov.al}}
}}
 
'''Drač''' ([[albanščina|albansko]] ''Durrës'') je pristaniško mesto vin sedež okrožja Drač in občine Drač [[Albanija|Albaniji]].
 
Z več kot 110.000 prebivalci (po drugih podatkih pa že 200.000) je drugo največje mesto v Albaniji. Leži na obali [[Jadransko morje|Jadranskega morja]], zahodno od glavnega mesta [[Tirana|Tirane]]. Na hribu nad mestom stoji poletna rezidenca [[Ahmet Zogu|Ahmeta Zoguja]], nekdanjega kralja Albanije. Po smrti komunističnega diktatorja [[Enver Hoxha|Enverja Hoxhe]] leta 1985 so mesto Drač poimenovali po njem. Po zlomu [[komunizem|komunizma]] 1991 se je prebivalstvo precej povečalo. Na obali je zraslo veliko novih hotelov, iz pristanišča pa vsakodnevno vozijo trajekti v [[Italija|Italijo]]. Rimskokatoliška škofija oz. nadškofija, ki je imela prej sedež v Draču, se je preselila v Tirano in se preimenovala v skladu s tem.
 
Drač so ustanovili starogrški kolonisti iz [[Antični Korint|Korinta]] in Korkire pod imenom ''Epidamnos'' okoli 7. stoletja pred našim štetjem v sodelovanju z lokalnimi ilirskimi Taulantiji.<ref>{{harvnb|Stallo|2007|p=29}}</ref> Poznan tudi kot ''Dyrrachium'', se je Drač v bistvu razvil, saj je postal sestavni del [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] in njegovega naslednika [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. [[Via Egnatia]], nadaljevanje [[Apisjka cesta|Via Appia]], se je začela v mestu in vodila čez notranjost Balkanskega polotoka do Konstantinopla na vzhodu.
 
V srednjem veku se je Drač spopadal med bolgarsko, beneško in osmansko oblastjo. Na koncu so prevladali Osmani, ki so vladali mestu več kot 400 let od 1501 do 1912. Po albanski razglasitvi neodvisnosti je mesto za kratek čas služilo kot glavno mesto Kneževine Albanije. Nato ga je v medvojnem obdobju priključila Kraljevina Italija, med drugo svetovno vojno pa ga je okupirala nacistična Nemčija. Drač je v času komunizma v Albaniji doživel močno širitev svoje demografije in gospodarske dejavnosti.
 
Prometne povezave, koncentracija gospodarskih institucij in industrijska tradicija so osnova vodilnega gospodarskega položaja Drača v Albaniji. Oskrbuje ga pristanišče Drač, eno največjih na Jadranskem morju, ki povezuje mesto z drugimi sosednjimi državami. Njegova najpomembnejša atrakcija je [[amfiteater v Draču]], ki je vključen na poskusni seznam za uvrstitev na Unescov seznam svetovne dediščine. Nekoč je imel kapaciteto za 20.000 ljudi in je največji amfiteater na Balkanskem polotoku.
 
== Zgodovina ==
Vrstica 55 ⟶ 61:
Preko Drača se je v [[Prva svetovna vojna|I. svetovni vojni]] leta 1916 [[Kraljevina Srbija|srbska]] [[vojska]] umikala na otok [[Krf]].
Od 1914 do 1920 je bil Drač glavno mesto Albanije. Na hribu nad mestom stoji poletna rezidenca [[Ahmet Zogu|Ahmeta Zoguja]], nekdanjega kralja Albanije. Po smrti komunističnega diktatorja [[Enver Hoxha|Enverja Hoxhe]] leta 1985 so mesto Drač poimenovali po njem.
 
==Sklici==
{{sklici|2}}
 
== Literatrua ==
== Bibliography ==
{{refbegin|30em|indent=yes}}
*{{cite book|last=Demiraj|first=Bardhyl|title=Albanische Etymologien: Untersuchungen zum albanischen Erbwortschatz|series=Leiden Studies in Indo-European|volume=7|year=1997|language=de|place=Amsterdam, Atlanta|publisher=Brill|isbn=978-90-420-0161-9}}
*{{cite book|last=Cabanes|first=Pierre|editor-last=Tsetskhladze|editor-first=Gocha R.|editor-link=|title=Greek Colonisation: An Account of Greek Colonies and Other Settlements Overseas|volume=2|chapter=Greek Colonisation in the Adriatic|pages=155–186|publisher=Brill|year=2008|isbn=9789047442448|url=https://books.google.com/books?id=bO55DwAAQBAJ}}
*{{cite book|last=Crawford|first=Michael Hewson|author-link=|url=https://books.google.com/books?id=84_G_8q6WQcC|title=Coinage and Money under the Roman Republic: Italy and the Mediterranean Economy |series=The Library of Numismatics|editor-first= Philip |editor-last= Grierson |display-editors=0 |publisher=University of California Press|location=Berkeley|date=1985|isbn=0-520-05506-3}}
*{{cite book |last=Demiraj |first=Shaban |publisher=Academy of Sciences of Albania |title=The origin of the Albanians: linguistically investigated |isbn=9789994381715 |url=https://books.google.com/books?id=aXIbAQAAIAAJ |year=2006 |access-date=20 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201120114336/https://books.google.com/books?id=aXIbAQAAIAAJ |archive-date=20 November 2020}}
*{{cite book |last=Holmes |first=Catherine |year=2005 |title=Basil II and the Governance of Empire (976-1025) |publisher=Oxford University Press |isbn=9780199279685 |url=https://books.google.com/books?id=_h3_c0U1jVoC |access-date=20 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201120114536/https://books.google.de/books?id=_h3_c0U1jVoC&redir_esc=y |archive-date=20 November 2020}}
*{{cite journal|last=Šašel Kos|first=Marjeta|title=Pyrrhus and Illyrian Kingdom(s?)|journal=Greek Influence Along the East Adriatic Coast|series=Knjiga Mediterana|volume=26|year=2002|isbn=9531631549 |url=https://books.google.com/books?id=QeKAAAAAMAAJ|pages=101–119}}
*{{cite book|last1=Šašel Kos|first1=Marjeta|title=Appian and Illyricum|year=2005|publisher=Narodni muzej Slovenije|isbn=961616936X|url=https://books.google.com/books?id=opBpAAAAMAAJ}}
*{{cite book|last=Sassi|first=Barbara|editor-first1=Marco|editor-last1=Cavalieri|editor-first2=Cristina|editor-last2=Boschetti|chapter=Sulle faglie il mito fondativo: i terremoti a Durrës (Durazzo, Albania) dall’Antichità al Medioevo|title=Multa per aequora. Il polisemico significato della moderna ricerca archeologica. Omaggio a Sara Santoro |series=Fervet Opus 4, Vol. 2, part VII: Archeologia dei Balcani|publisher=Presses Universitaires de Louvain, with the support of Centre d’étude des Mondes antiques (CEMA) of the Université catholique de Louvain|year=2018|language=it|isbn=978-2-87558-692-6|chapter-url=https://pul.uclouvain.be/book/?gcoi=29303100688210|chapter-format=PDF}}
*{{cite thesis|last=Stallo|first=Jennifer|year=2007|title=Isotopic Study of Migration: Differentiating Locals and Non-Locals in Tumulus Burials from Apollonia, Albania |publisher=University of Cincinnati |url=https://etd.ohiolink.edu/apexprod/rws_etd/send_file/send?accession=ucin1186753260&disposition=inline}}
*{{cite book|last=Stephenson|first=Paul|title=The Legend of Basil the Bulgar-Slayer |location=Cambridge|publisher=Cambridge University Press|year=2003|isbn=978-0-521-81530-7 |url=https://books.google.com/books?id=Z0PmrXKnczUC}}
*{{cite journal |last1=Shehi |first1=Eduard |title=Rishikim mbi topografinë e Durrësit antik në dritën e të dhënave të reja arkeologjike-historike [A review of topography of Durrës in antiquity in light of new archeological and historical data] |journal=Iliria |date=2017 |doi=10.3406/iliri.2017.2528 |url=https://www.academia.edu/52335413}}
*{{cite book |last=Wilkes|first=John|title=The Illyrians: The Peoples of Europe|location=Oxford, UK; Cambridge, MA, USA|publisher=Blackwell|year=1995|isbn=978-0-631-19807-9}}
{{refend}}
 
== Zunanje povezave ==
{{commons category|Durrës}}
*[http://www.durres.gov.al/ durres.gov.al]{{spaced ndash}}Uradna spletna stran {{in lang|sq}}
 
{{Naselje-škrbina}}