Henrik Mihael Löhr: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
{{normativna kontrola}}
diskalceatska cerkev ni današnja frančičkanska (ta je bila prej avguštinska); gre za cerkev na trgu Ajdovščina
Vrstica 6:
Bil je sodobnik najpomembnejšega ljubljanskega baročnega kiparja [[Francesco Robba|Francesca Robbe]], vendar se njegovo delo močno razlikuje od lepotno naglašene italijanske smeri. Gre za kiparstvo v lesu, ki ga zaznamujejo tršati liki ostrih [[Naturalizem|naturalističnih]] potez in čokatih postav v oblačilih z globokimi, kompaktnimi gubami. Figure kažejo vrsto anatomskih pomanjkljivosti, so v pasu prekratke, oblikovane s samosvojim izrazom in se ne podrejajo ustaljenim [[Barok|baročnim]] normam; morda so pritegnile pozornost ravno zato, ker niso baročno sladkobne.<ref name=«ES«>Enciklopedija Slovenije.</ref>
 
Med Löhrovimi ugotovljenimi deli v Ljubljani so ''Zveličar'' (1727) in pet drugih kipov (1734) za [[Cerkev sv. Petra, Ljubljana|šempetersko cerkev]], [[Heraldika|heraldični]] znaki za [[Mestna hiša, Ljubljana|mestno hišo]] (1728), veliki oltar za [[Diskalceati|diskalceatsko]] (danes frančiškansko) cerkev (1735, odstranjen 1786) in šest kipov angelov na srednji orgelski omari v [[Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana|stolnici]] (1737).
Pripisani so mu tudi trije oltarji v [[Cerkev sv. Štefana, Štepanja vas|štepanjski]] cerkvi v Ljubljani, (1744, v sodelovanju s slikarjem [[Franc Jelovšek|Francem Jelovškom]]), štirje veliki kipi na velikem oltarju župnijske [[Cerkev Marijinega rojstve, Polhov Gradec|cerkve Marijinega rojstva]] v [[Polhov Gradec|Polhovem Gradcu]] (1746, v sodelovanju z delavnico [[Facia]]), kipi na velikem oltarju župnijske [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Dobrova|cerkve Marijinega vnebovzetja]] v [[Dobrova|Dobrovi]], trije oltarji v [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Prevalje pod Krimom|cerkvi na Žalostni gori]] pri [[Preserje, Brezovica|Preserju]], oltarček ''Trpečega Kristusa'' ob severni strani slavoloka v [[Cerkev svete Trojice, Ljubljana|Uršulinski cerkvi]] v Ljubljani, kipi [[putto]]v na oltarju sv. Križa v ljubljanski frančiškanski cerkvi, veliki oltar v cerkvi sv. Tomaža v Zgornjih Pirničah, stranski oltar v podružnični [[Breg pri Litiji#Cerkev sv. Katarine na Bregu|cerkvi sv. Katarine]] na Bregu pri Litiji in oltar v kapeli v [[Velika Račna|Račni]] pri Grosuplju. V ljubljanski stolnici, kjer je dokazano delal leta 1737, bi mu lahko pripisali tudi kipa sv. Jurija in sv. Ahaca na stranskem oltarju.<ref>Vrišer, str. 95, 209.</ref><ref name=«ES«/>