Klejsten: Razlika med redakcijama

odstranjen 1 zlog ,  pred 6 meseci
m
brez povzetka urejanja
mBrez povzetka urejanja
mBrez povzetka urejanja
[[File:Cleisthenes.jpg|right|thumb|Sodobno Klejstenovo poprsje, znan je kot "oče atenske demokracije", na ogled v Parlamentu v Ohiu, Columbus, Ohio]]
 
'''Klejsten''' (grško {{Jezik-grc|Κλεισθένης}}, ''Kleisthénēs'') je bil [[Atene|atenski]] državnik iz plemenite rodbine [[Alkmajonidi|Alkmajonidov]]. Leta [[501 pr. n. št.]] je v Atenah uvedel ustavne reforme in postavil čvrste temelje atenske [[Atenska demokracija|demokracije]]. <ref>Ober, pp. 83 ff.</ref><ref name="Times-2007">{{cite book |author=The New York Times |editor=John W. Wright |title=The New York Times Guide to Essential Knowledge, Second Edition: A Desk Reference for the Curious Mind |url=https://books.google.com/books?id=-BIGv9vIoqcC&pg=PA628 |accessdate=31 January 2017 |date=30 October 2007 |publisher=St. Martin's Press |location=New York |isbn=978-0-312-37659-8 |page=628 |orig-year=1st pub:2004}}</ref> Prav tako mu priznavajo povečanje moči atenske skupščine državljanov in zmanjšanje moči plemstva nad atensko politiko. <ref>Langer, William L. (1968) The Early Period, to c. 500 B.C. An Encyclopedia of World History (Fourth Edition pp. 66). Printed in the United States of America: Houghton Mifflin Company. Accessed: January 30, 2011</ref>
 
==Življenjepis ==
Zgodovinarji predvidevajo, da se je rodil okoli leta 570 pred našim štetjem. <ref>The Greeks:Crucible of Civilization (2000)</ref> Klejsten je bil [[Periklej]]ev stric po materi Agaristi <ref>Herodotus, ''Histories'' 6.131</ref> in [[Alkibiad| Alkibiadov]] po starem očetu Megaklu po materini strani. <ref>Plutarch. Plutarch's Lives. with an English Translation by. Bernadotte Perrin. Cambridge, MA. Harvard University Press. London. William Heinemann Ltd. 1916. 4.</ref>
 
=== Vzpon moči ===
S pomočjo Špartancev in Alkmajonidov (Klejstenov rod) je strmoglavil Hipijo, sina tirana Pejzistrata. Po razpadu Hipijeve tiranije sta bila Izagora in Klejsten tekmeca za oblast, vendar je Izagora zmagal s pomočjo špartanskega kralja [[Kleomen I.|Kleomena I.]], ki mu je pomagal izgnati Klejstena. To je storil pod pretvezo prekletstva Alkmajonidov. Klejsten je bil izgnan iz Aten, Izagora pa ni imel moči v mestu. Začel je preganjati stotine Atencev in jih pregnal z njihovih domov pod pretvezo, da so tudi oni prekleti. Prav tako je poskušal razpustiti bule (βουλή), svet atenskih državljanov, imenovan za vodenje dnevnih zadev v mestu. Svet se je upiral in atenski ljudje so podprli svet. Izagora in njegovi podporniki so bili prisiljeni pobegniti na [[Atenska akropola|Akropolo]], kjer so ostali obkroženi dva dni. Tretji dan so pobegnili iz mesta in bili izgnani. Klejsten se je nato skupaj z več sto izgnanci vrnil in prevzel vodstvo v Atenah. <ref>Aristotle, Constitution of the Athenians, Chapter 20</ref>
 
=== Prispevek k upravljanju Aten ===
Po tej zmagi je Klejsten začel reformirati vlado v Atenah. [[Kipar]]ju [[Antenor]]ju je naročil [[bron]]ast [[spomenik]] v čast ljubimcema in ubijalcema tiranov [[Harmodij in Aristogejton|Harmodiju in Aristogejtonu]], ki ju je Hipija dal usmrtiti. Da bi preprečili spore med tradicionalnimi rodovi, ki so pripeljali do tiranije, je najprej spremenil politično organizacijo štirih tradicionalnih rodov, ki je temeljila na družinskih odnosih, na deset rodov glede na njihovo prebivališče ([[dema]]). Menijo, da bi lahko bilo 139 dem (čeprav je to še vedno vprašanje), ki so bile razdeljene na deset tretjinskih delov, imenovanih ''tritije'', z desetimi demami, razdeljenimi med tri regije v vsaki tritiji (mesto, ''asti'', obalo, ''paralija'', in deželo'', mesogeja'') .<ref>Aristotle, Constitution of the Athenians, Chapter 21</ref>. Klejsten je ukinil patronimiko v korist demonimije (ime je dano v skladu z demo, kateri pripada), tako da so Atenci čutili večjo pripadnost demi. Prav tako je določil žreb. Uradnike so izbirali z žrebom in ne po krvnem sorodstvu ali dedovanju, kar je bil resničen preizkus prave demokracije. Reorganiziral je ''[[Bule (antična Grčija) |bule]]'', [[Solon]]ov svet štiristotih je nadomestil s svetom petstotih, 50 iz vsake upravne enote, file. Prav tako je uvedel prisego za svet: "Svetovati po zakonih, kar je najboljše za ljudi." <ref>Morris & Raaflaub ''Democracy 2500?: Questions and Challenges''</ref> Sodni sistem (''dikasterija'' – sodišča) je bil reorganiziran, od 201 do 5001 porotnika je vsak dan izbral do 500 iz vsakega plemena. Vloga sveta oziroma ''bule'' je predlagati zakone skupščini volivcev, ki so jih v Atenah v ta namen sklicevali okoli štiridesetkrat letno. Predlagane zakone bi lahko zavrnili, sprejeli ali dopolnili in sprejeli.
Klejsten je uvedel [[ostrakizem]] (črepinjsko sodbo), ki je bil prvič uporabljen leta 487 pr. n. št. Po glasovanju več kot 6000 državljanov je bil državljan izgnan za 10 let. Sprva so glasovali o državljanu, ki je pomenil grožnjo demokraciji (npr. če je imel namen sebe postaviti za tirana). Kmalu za tem so vsakega državljana, ki je imel preveč moči v mestu, običajno izgnali (npr. [[Ksantip]] 485/84 pr. n. št.). <ref>Aristotle, Constitution of the Athenians, Chapter 22</ref> Po tem sistemu se je premoženje izgnanega človeka ohranilo, vendar ni bil fizično v mestu, v katerem bi lahko vzpostavil novo tiranijo.
 
Klejsten je te reforme imenoval ''izonomija'' (enakost pred zakonom), (isonomia – ''iso'' = enakost, ''nomos'' = zakon), namesto ''[[demokracija]]''. Klejstenovo življenje po njegovih reformah ni znano, ker ga kasneje ne omenjajo nobena starodavna besedila.
7.690

urejanj