Stavka: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m slog
m disambig, drugi drobni popravki AWB
 
Vrstica 1:
[[Slika:Stavka javnega sektorja SAM 0480.JPG|thumb|[[Splošna stavka]] [[Javni sektor|javnega sektorja]] v [[Ljubljana|Ljubljani]], april 2012]]
[[Slika:20121117 Za Solidarno Slovenijo 518.jpg|thumb|Protesti proti varčevalnim ukrepom v Ljubljani, november 2012]]
'''Stavka''' je stanje, ko se organizirana skupina ljudi odloči upreti določenim razmeram in direktivam, največkrat na delovnem mestu.
 
To je prekinitev dela delavcev za uresničevanje [[ekonomske pravice|ekonomskih]], [[socialne pravice|socialnih pravic]] in interesov iz dela. Stavka se lahko organizira v podjetju, organizaciji, pri delodajalcu, v panogi, dejavnosti ali kot [[splošna stavka]].
 
== Zgodovina ==
Prva znana stavka je bila v 12. stoletju pred našim štetjem v Egiptu. Takratni delavci so pod vodstvom [[Ramzesa III]] med gradnjo [[nekropola|nekropole]] ustavili delo, dokler niso bili bolje obravnavani. Dogodek je ohranjen na [[papirus|papirusu]]u in podrobno opisuje potek stavke. Stavka je bila za tisti čas nedopustna, a tedanji delavci so dosegli zvišanje plač.
 
Leta 1917 je mehiška ustava kot prva nacionalna ustava zagotovila pravico do stavke. Zaradi množične brezposelnosti je leta 1937 v Ameriki izbruhnil največji stavkovni val v njeni zgodovini. Povzročil je 4.740 stavk po vsej državi.
 
Pomembna stavka v slovenski zgodovini je bila 15. decembra 1987, in sicer v [[Litostroj]]u pod vodstvom [[France Tomšič (politik)|Franceta Tomšiča]], ko so stavkajoči izrekli nezaupnico partijskemu in samoupravnemu sistemu. Zahtevali so ustanovitev neodvisnih sindikatov in ustanovili iniciativni odbor Socialdemokratske zveze Slovenije. To je bil prelomen dogodek v zgodovini demokratizacije Slovenije.
 
== Vrste stavke ==
* '''Zakonita stavka''' je stavka, ki je v posamezni deželi eksplicitno dovoljena z zakonom ali drugimi pravnimi akti. Zakonita stavka se navadno enači z dovoljeno stavko.
 
* '''Nezakonita stavka''' so lahko stavke nasploh, za vse dejavnosti in za vse zaposlene. Takšna ureditev je danes zelo redka. Praviloma v posameznih deželah najdemo določila, da stavka ni dovoljena za posamezne kategorije zaposlenih oziroma za določene vrste organizacij.
 
* '''Politična stavka''' za razliko od delavske stavke, je tu stavka za doseganje političnih ciljev.
 
* '''Stavke iz znotraj organizacijskih razlogov''' so stavke v »pravem« pomenu besede, ki se pojavljajo znotraj posamezne organizacije, zlasti podjetja, in iz razlogov, ki imajo svoje polje razreševanja znotraj podjetja.
 
* '''Stavke iz zunaj organizacijskih razlogov''' so stavke, katerih vzroki nimajo svojega izvira v organizaciji sami, čeprav je tudi ta organizacija lahko vključena v razreševanje problema. Stavkajo zaradi vzrokov, ki jih pripisujejo nekemu zunanjemu dejavniku in vplivajo na njihove pravice in položaj.
 
* '''Nacionalne in generalne stavke''' to so stavke širšega obsega, recimo v eni panogi ali celo v vseh gospodarskih panogah.
 
* '''Opozorilne stavke''' praviloma so to kratkotrajne demonstracijske stavke, s katerimi delavci sporočijo, da jih bodo uporabili za dosego svojih ciljev, če druga sredstva ne bodo uspešna.
 
* '''Napovedane in nenapovedane stavke''' zakonite so stavke, ki so napovedane. Napoved je pomembna z vidika posledic. Tako se lahko organizacija pripravi na stavko in škoda je bistveno manjša. Nenapovedane stavke pa imenujemo tudi stavke presenečenja in so običajno krajše, silovitejše pa tudi uspešnejše.
 
* '''Defenzivne stavke''' tudi obrambne, so stavke, ki so namenjene ohranitvi kake že pridobljene pravice delavcev.
 
* '''Divja stavka''' nenapovedana stavka, ki je nasprotje organizirane stavke. Običajno ni določeno, kdo jih organizira zaradi bojazni do sankcij.
 
Vrstica 45 ⟶ 36:
 
{{normativna kontrola}}
 
{{socio-stub}}