Venčeslav I. Češki: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Octopus (pogovor | prispevki)
m povezava
Octopus (pogovor | prispevki)
Zgodnje vladanje
Vrstica 23:
 
Venčeslav je bil sin [[Otokar I. Češki|Otokarja I. Češkega]] in njegove druge žene [[Konstanca Ogrska|Konstance Ogrske]].<ref name=ref1>Wihoda 2015, str. 299.</ref>
 
==Zgodnje vladanje==
Venčeslav I. je bil 6. februarja 1228 kronan za očetovega sokralja Češkega kraljestva.<ref name=ref5>Krofta 1968, str. 435.</ref> 15. decembra 1230 je Otokar I. umrl in Venčeslav je zavladal kot samostojen kralj Češke.<ref name=ref5/>
 
Na začetku vladanja ga je najbolj skrbela grožnja, da bo Češko zasedel avstrijski vojvoda [[Friderik II. Prepirljivi|Friderik II.]] Friderikov ekspanzionizem je povzročal zaskrbljenost in proteste tudi drugih evropskih vladarjev. Leta 1236 se je cesar [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] [[Friderik II. Hohenstaufen|Friderik II.]] zapletel v vojno proti [[Lombardska zveza|Lombardski zvezi]] in od Venčeslava zahteval, da mu, tako kot drugi vladarji v cesarstvu, prispeva del svoje vojske. Venčeslav je vodil skupino knezov, ki zaradi strahu pred invazijo iz Avstrije ni bila pripravljeni prispevati svojih čet na škodo lastne obrambe in je zahtevala cesarjevo posredovanje.<ref>Poole 1968, str. 101.</ref>
 
Cesar je junija 1236 izobčil avstrijskega vojvodo in proti njemu poslal vojsko, ki ga je prisilila na beg v [[Dunajsko Novo mesto]]. Naslednje leto je še vladal v okrnjeni državi, potem pa je cesar razglasil svojo neposredno oblast v vojvodinah [[Vojvodina Avstrija|Avstriji]] in [[Štajerska (vojvodina)|Štajerski]]. Za guvernerja vojvodin je bil imenovan nekdanji bamberški škof Ekbert von Andechs-Meranien. Ekbert je vladal do svoje smrti 5. junija 1237.<ref>[http://aeiou.iicm.tugraz.at/aeiou.encyclop.e/e454545.htm;internal&action=_setlanguage.action?LANGUAGE=en ''Aeiou Encyclopedia: article "Ekbert von Andechs-Meranien"''].</ref>
 
Venčeslav s to očitno širitvijo neposredne cesarske oblasti na meje njegovega kraljestva ni bil zadovoljen in je z avstrijskim vojvodom sklenil zavezništvo proti cesarju. Z združenimi močmi sta cesarja prisilila, da je leta 1237 preklical Friderikovo izobčenje, ker ni želel odpirati druge fronte. Venčeslavu je uspelo s pogajanji razširiti svoje kraljestvo na ozemlja severno od Donave, ki mu jih je na račun ohranjanja in utrjevanja zavezništva odstopil vojvoda Friderik II.
Venčeslav in Friderik sta na svojo stran dobila tudi bavarskega vojvodo Otona II. Junija 1239 sta Venčeslav in Oton zapustila Reichstag v Egerju in odpovedala služenje izobčenemu cesarju Frideriku II. Poskušala sta izvoliti nemškega protikralja, vendar so bile naslednje volitve šele leta 1246. Tega leta je bil za nemškega kralja izvoljen Henrik Raspe IV., mejni grof [[Turingija|Turingije]], protikandidat cesarja Friderika II. in [[Konrad IV. Nemški|Konrada IV. Nemškega]].
 
==Sklici==