Sikim: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 126:
}}
Na območje sedanjega Sikima je v 8. stoletju prišel [[Budizem]]. V deželo ga je prinesel [[Padmasambhava]] ali guru Rimpoče, ki je blagoslovil deželo in osebno posvetil veliko Sikimskih svetih znamenj, ter s svojimi 25 privrženci ali spremljevalci ustanovil Drakar Tashiding kot sikimski budistični duhovni center. Tu naj bi napisal svete tekste, imenovane „Ters“, ki so jih tertoni (odkritelji skritih božjih zakladov). Tako je terton Rigzin Godemčen (1337 – 1408) prišel v Sikim in ustanovil več samostanov in meditacijskih centrov kot npr. Sinon pri Tašidingu. Po sklenitvi krvne bratovščine med vodjo tibetanskega plemena Bhutia in plemena [[Ljudstvo Lepča|Lepča]] je prišlo do migracije obeh ljudstev na območje Sikima. Bhutijci so bili pripadniki verskega prepričanja Bon, ki pa so sčasoma sprejeli Mahajana Budizem, še posebej sekte rdečih klobukov (Ningmapa). Vendarle pa se je budizem ustalil šele po 13. stoletju. Religiozne lame so živele v svojih skupnostih, samostanih, medtem ko je prebivalstvo ljudstev [[Ljudstvo Lepča|Lepča]] in Magarjev ostalo animistično (šamanizem), Jamaizem je prevladoval med ljudstvom Limbu. Do preloma je prišlo v 17. stoletju, ko je leta 1642 [[Čogjal
Po letu 1774 je prišlo do invazije nepalskih [[Gurke|Gurk]], ki so vzpostavili svojo oblast na teritoriju Sikima zahodno od gorskega hrbta Singalilia in na ravninah ob reki Tista, kot tudi Zahodni Sikim za 25 let. Ta nadoblast Gurk je prinesla prisilno uvajanje Hinduizma, prepoved uporabi jezika avtohtonih plemen in njihove pisave, kakor tudi priseljevanje mnogih etničnih skupin iz Nepala. Gurke so s hinduizmom prinesli tudi hindujsko kastno klasifikacijo (bramani, kšatrija, vaišja in šudra), ki pa jo gorska plemena niso nikoli priznala. Vsa gorska plemena ali narodnosti so uvrstili v najnižjo kasto sudra. V okvir prisilne hinduizacije je sodilo tudi obvezno praznovanje »Durga pudže«.
|