Miša Čermak: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 153:
Vse, kar sem jaz - ona je moj izraz.
|
|}
</poem>
<poem>
{| style="text-align: center;" width=40%
|-
|
'''Zdaj'''
Če svet je zvezdnato nebo,
ljudje smo zvezdni prah,
ki zlato sije, le da bo
z lučjo pometel strah.
Zdaj prosim luč za nas,
ura bije tvoj, naš čas,
naj človek človeku bo,
kar zapove nebo,
človek, ki ljubi človeka.
Zdaj prosim zvezde, naj nam dajo moč,
svetloba ugaša, blizu je že noč,
pojema svetlo,
pojema, kar je lepo.
Podaj mi roko, stisni mojo dlan,
pobožaj najin smeh.
Nikoli, nikdar nisi sam
na zvezdinih poteh.
Zdaj prosim svet za nas,
luč naj riše tvoj, naš čas,
naj človek človeku bo,
kar zapove nebo,
človek, ki ljubi do veka.
Zdaj prosim zvezde, naj nam dajo moč,
svetloba prižiga zvezde kot nekoč,
prebuja se svetlo,
zbuja se toplo,
prebuja se svetlo ...
Zdaj prosim zvezde, naj nam dajo moč,
svetloba prižiga zvezde kot nekoč,
prebuja se svetlo,
zbuja se toplo,
prebuja se svetlo.
|
|}
| |||